Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (16.776-16.800)



  1.      organizatóričen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. organizatorski, organizacijski: ima velike organizatorične zmožnosti / organizatorične težave
  2.      organizátorka  -e ž () ženska oblika od organizator: bila je organizatorka uporniškega gibanja v svojem mestu; organizatorka demonstracij / kmetijske zadruge naj bi bile organizatorke modernejšega kmetovanja
  3.      organizátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na organizatorje ali organiziranje: vsi so ga poznali zaradi njegovih organizatorskih sposobnosti / njena vloga je predvsem organizatorska
  4.      organízem  -zma m () 1. skupek organov, ki sestavljajo živo bitje: organizem izloča odvečne snovi; organizem raste, se razvija, slabi, se stara; prilagodljivost organizmov na spremenjene razmere; razpad organizma / človeški, rastlinski, živalski organizem / živi organizmi; pren. družbeni, državni organizem; ekonomski, mednarodni organizmi ♦ biol. enocelični organizem ki je iz ene celice; mnogocelični organizem ki je iz več celic // pog. (človeško) telo: njegov organizem je izčrpan, mlad; ima močen organizem 2. knjiž., navadno s prilastkom zgradba, celota kakega (umetniškega) dela: dramski organizem; sonetni venec je strogo zgrajen pesniški organizem / igralec je oblikoval svojo vlogo v igralsko trden organizem; organizem romana
  5.      organizíranec  -nca m () ekspr. kdor je član kake organizacije: organiziranci so pripravili načrt za akcijo
  6.      organizíranje  -a s () glagolnik od organizirati: organiziranje tekmovanja je bilo uspešno / organiziranje prodaje blaga, proizvodnje / njegova naloga je bila organiziranje teroristične skupine / politično organiziranje ljudi / delavci so zahtevali pravico organiziranja in združevanja
  7.      organizíranost  -i ž () značilnost, stanje organiziranega: slaba organiziranost dela; pomanjkanje organiziranosti škodi proizvodnji; višja stopnja organiziranosti pouka / razredna organiziranost delavstva
  8.      organizírati  -am dov. in nedov. () 1. z uskladitvijo, sistemizacijo sestavnih delov narediti, da a) kaj kot celota dobro deluje, poteka: organizirati proizvodnjo, zdravstveno službo; tako delo je treba skrbno organizirati / organizira boj proti alkoholizmu / skušal je bolje organizirati posvetovanje / košarkarji so šele sredi polčasa organizirali svojo igro in dobro zaigrali / ekspr. organiziraj (si) življenje, kakor veš in znaš b) je kaj smiselna celota: pisatelj je nazadnje le organiziral svoj roman / svojih misli ni znal organizirati 2. povzročiti, doseči nastanek, delovanje česa: organizirati spopade; organizirati stavko, vstajo / organizirati alpinistično odpravo, atletsko tekmovanje / organizirali so mladinsko delovno brigado ustanovili 3. združiti z določenim ciljem, namenom: organizirati kmete za sodelovanje z zadrugo; organizirati ljudstvo v boju proti okupatorju; ljudje so se organizirali v krajevne skupnosti 4. pog. dobiti, priskrbeti: organiziral jim je prenočišče; organiziral si je družbo za v hribe organizírati se pog. postati član kake organizacije; včlaniti se: organiziral se je k socialistom; organiziral se je v slavistično društvo // postati član komunistične partije: letos se je organiziral tudi on organizíran -a -o: organizirana pomoč v gorah; organizirana pripoved, snov; organizirane stavke; dobro organizirano delo; borci so bili organizirani v brigado; je organiziran v sindikat; prisl.: dela so se lotili organizirano; organizirano usmerjati proizvodnjo
  9.      organo...  ali orgáno... prvi del zloženk () nanašajoč se na del telesa z določeno samostojno funkcijo: organogeneza, organoleptičen, organoterapija
  10.      organzín  -a m () tekst. močneje sukana preja iz več zelo dolgih vlaken naravne svile, ki se uporablja za osnovo svilenih tkanin
  11.      orglárski  in órglarski -a -o prid. (á; ọ̑) nanašajoč se na orglárje: orglarska delavnica / orglarski mojster
  12.      orientacíjski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na orientacijo: orientacijski podatki; orientacijske točke; različna orientacijska znamenja 2. nav. ekspr. okviren, približen: orientacijski program dela; sporočili so mu orientacijsko ceno stanovanja; te številke so le orientacijske ◊ šport. orientacijski pohod, tek hoja, tek v naravi po navodilih in navadno s pomočjo kompasa, zemljevida
  13.      oriènteksprés  in Oriènteksprés in oriènt eksprés in Oriènt eksprés -a m (-ẹ̑) nekdaj ekspresni vlak, ki vozi iz Pariza v Carigrad: orientekspres ima eno uro zamude; iz Ljubljane se je z orientekspresom odpeljal v Beograd
  14.      óriks  -a m (ọ̑) zool. antilopa z zelo dolgimi, močno koničastimi rogovi, Oryx algazel: čreda oriksov; neskl. pril.: antilopa oriks
  15.      orjavéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati rjav: listje je orumenelo, trava orjavela / obraz ji je na soncu orjavel porjavel orjavèl in orjavél -éla -o: orjaveli travniki
  16.      orkéster  -tra m (ẹ́) 1. večja skupina a) instrumentalistov, ki izvaja glasbeno delo: orkester je zaigral uverturo / v orkestru igra (na) violino / plesni orkester ki izvaja plesno glasbo; komorni ali mali orkester manjši od simfoničnega; simfonični ali veliki orkester sestavljen zlasti iz skupin godal, pihal, trobil in tolkalmuz. jazz orkester ki izvaja jazz b) glasbenih instrumentov takih instrumentalistov: napisati skladbo za orkester / koncert za violino in orkester / godalni, pihalni orkester; pren., ekspr. v gozdu se je oglasil orkester ptičev // ekspr., z rodilnikom velika, navadno pestra količina, množina: orkester čudovitih barv 2. muz. prostor med odrom in poslušalci za glasbenike in dirigenta: glasbeniki so počasi prihajali v orkester
  17.      ôrlji  -a -e prid. () nanašajoč se na orle: orlje gnezdo / orlji kremplji // ekspr. tak kot pri orlu: orlji obraz
  18.      ornamentálnost  -i ž () lastnost, značilnost ornamentalnega: ornamentalnost stavb / težnja po ornamentalnosti / slikarstvo je tedaj prešlo skoraj v ornamentalnost ornamentiranje
  19.      ornamentírati  -am nedov. in dov. () delati ornamente na predmetih, objektih: ornamentirati portal, tlak ornamentíran -a -o: ornamentiran relief; ornamentirana peča; okovje je naredil bogato ornamentirano
  20.      ornát  -a m () 1. rel. slavnostno liturgično oblačilo: bogato vezen, dragocen ornat / duhovniški, mašniški, škofovski ornat; pren., ekspr. škof je prišel v cerkev v vsem svojem ornatu 2. srednjeveško slavnostno vladarsko oblačilo: nositi ornat / kraljevski, vladarski ornat
  21.      órnica  -e ž (ọ̑) nar. zahodno čeber: stresati grozdje v ornice / namakati perilo v ornici
  22.      orníca  -e ž (í) 1. orna zemlja: spremeniti travnik v ornico; ima pet hektarov ornice // knjiž. njiva: opleti ornico / ornica pšenice 2. agr. plast zemlje, ki se pri oranju obrača: pod ornico je na tej njivi prod; črna, ilovnata ornica
  23.      ornitológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za ornitologijo: zborovanje ornitologov
  24.      ornitologíja  -e ž () veda o pticah, ptičeslovje: bil je znan strokovnjak za ornitologijo
  25.      ornitolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ornitologe ali ornitologijo: ornitološka literatura / ornitološki rezervat, zavod

   16.651 16.676 16.701 16.726 16.751 16.776 16.801 16.826 16.851 16.876  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA