Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (1.651-1.675) 
- brezgréšnost -i ž (ẹ́) knjiž. stanje brezgrešnega človeka: prepričan je bil o svoji brezgrešnosti ♪
- brezhíben -bna -o prid. (ȋ) ki je brez hibe, napake: brezhibni mehanizem; brezhibno delovanje stroja; avto je v brezhibnem stanju brezhíbno prisl.: brezhibno govori več jezikov; biti brezhibno oblečen ♪
- brezhíbnost -i ž (ȋ) značilnost brezhibnega: brezhibnost obleke; brezhibnost njenega vedenja ♪
- brezhláčnik -a m (ȃ) ekspr. kdor nima hlač, navadno otrok: sosedov mali brezhlačnik ♪
- brezhrbteníčnost -i ž (ȋ) ekspr. lastnost neznačajnega, podkupljivega človeka: brezhrbteničnost, hlapčevstvo in omahljivost ljudi ♪
- brezidéjen -jna -o prid. (ẹ̑) ki je brez ideje, idejnosti: brezidejna literatura; brezidejno gledališče / brezidejno malomeščanstvo ♪
- brezidéjnost -i ž (ẹ̑) značilnost brezidejnega: zavračati brezidejnost zgolj estetske umetnosti / očitati komu brezidejnost ♪
- brezímec -mca m (ȋ) redko brezimen človek: berači in brezimci ♪
- brezímen -mna -o prid. (ȋ) 1. ki ni naveden z imenom: brezimni pošiljatelj pisma / brezimni ljudski pevci, slikarji // pri katerem avtor ni naveden: brezimna pisma / brezimna obrekovanja 2. knjiž. ki nima (slavnega) imena: brezimna množica; brezimne igralske skupinice ♪
- brezimén -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. brezímen: brezimeni avtor, pisec pisma / brezimena ovadba / te brezimene ptice so prihajale čisto blizu ♪
- breziménec -nca m (ẹ̑) knjiž. človek, čigar ime je neznano, nepomembno: brezimenci davnih dni, ki so iznašli jadro ♪
- breziménski -a -o prid. (ẹ̑) redko ki nima (slavnega) imena; brezímen: utonil je v brezimenski množici / brezimenske žrtve turških napadov žrtve, katerih imena niso znana ♦ jur. brezimenska pogodba pogodba, ki ni v zakonu posebej imenovana, pač pa ji je dala praksa naziv ♪
- brezímnež -a m (ȋ) ekspr. brezimen človek: laži v pismih brezimnežev ♪
- brezímnik -a m (ȋ) redko brezimen človek: brezimniki in psevdonimniki ♪
- brezímnost -i ž (ȋ) stanje brezimnega človeka: pisec se je skril za brezimnost / brezimnost ovadbe / sklenil je narediti konec svoji povprečnosti in brezimnosti ♪
- bréziti se -im se nedov. (ẹ́ ẹ̄) redko goniti se, breznati se: po strehah so se brezile mačke ♪
- brezizgléden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki ne kaže izhoda, rešitve: pesimistična, brezizgledna filozofija // publ. brezupen: brezizgleden boj; znašel se je v brezizglednem položaju ♪
- brezizglédnost -i ž (ẹ́) publ. brezupnost, brezperspektivnost: izhod iz brezizglednosti / brezizglednost položaja ♪
- brezizhóden -dna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki je brez izhoda, rešitve: znašel se je v brezizhodnem položaju; zaiti v brezizhodno zagato // knjiž. ki ne kaže izhoda, rešitve: brezizhodni pesimizem ♪
- brezizhódnost -i ž (ọ̄) brezizhodno stanje: še zmeraj vladata napetost in brezizhodnost; brezupna mračnost in brezizhodnost; občutek brezizhodnosti / brezizhodnost blokovske politike; brezizhodnost položaja ♪
- brezizjémen -mna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki je brez izjeme: zahtevati brezizjemno tišino; brezizjemna veljavnost odločbe brezizjémno prisl.: zakon velja brezizjemno ♪
- brezizrázen -zna -o prid. (á ā) ki ničesar ne izraža: brezizrazen in top obraz; njegov pogled je bil brezizrazen; brezizrazne oči; brezizrazne poteze na obrazu // redko neizrazit, medel: brezizrazna barva; umetniško brezizrazno delo / brezizrazna sivina brezizrázno prisl.: brezizrazno gledati, govoriti; vloga je bila podana brezizrazno in brezbarvno ♪
- brezizráznost -i ž (á) lastnost brezizraznega: topa brezizraznost obraza / duhovna praznota in brezizraznost ♪
- brézje -a s (ẹ̑) brezov gozd: mlado, zeleno brezje; brezje in jelševje ♪
- brezjêdrn -a -o prid. (ē) biol. ki je brez jedra: brezjedrna celica ♪
1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 
