Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (1.626-1.650)
- brezdržáven -vna -o prid. (á) polit. ki ni urejen v obliki države: brezdržavna družba / brezdržavno stanje ♪
- brezdržávnost -i ž (á) polit. brezdržavno stanje: srednjeveška brezdržavnost ♪
- brezdúšen -šna -o prid. (ū ȗ) ki je brez usmiljenja, sočutja: brezdušen malopridnež, trinog / boj proti brezdušnemu izkoriščanju // slabš. ki je brez čustev sploh: bil je brezdušen birokrat / brezdušen obraz, smehljaj brezdúšno prisl.: brezdušno zatirati podložnike ♪
- brezdúšje -a s (ȗ) knjiž. stanje brez čustev: zapadel je v brezdušje ♪
- brezdúšnež -a m (ȗ) brezdušen človek: bil je na glasu kot birokratski diktator in brezdušnež ♪
- brezdúšnik -a m (ȗ) star. brezdušnež: nasilnež in brezdušnik ♪
- brezdúšnost -i ž (ū) lastnost brezdušnega človeka: žrtev gospodarjeve brezdušnosti; protest proti brezdušnosti in nehumanosti / tehnokratska brezdušnost ♪
- brezdvómen -mna -o prid. (ọ̄) nedvomen: brezdvomna resnica brezdvómno prisl.: brezdvomno je od tod najlepši pogled na mesto ♪
- brézen -zna m (ẹ́) zastar. marec: zgodilo se je na dan 4. brezna ♪
- brêzen -zna m (é) zastar. brezno: globok, temen brezen / brezen smrti ♪
- brezfosílen -lna -o prid. (ȋ) geol. ki je brez fosilov: brezfosilna kamnina ♪
- brezgíben -bna -o prid. (ȋ) redko negiben: brezgibno obličje ♪
- brezgíbnost -i ž (ȋ) redko negibnost: pokrajina je ležala pred njim v popolni brezgibnosti ♪
- brezglásen -sna -o prid. (ā) knjiž. ki je brez glasu: brezglasen jok / skoraj brezglasni koraki / brezglasen mir; temna, brezglasna noč brezglásno prisl.: govoril je tiho, skoraj brezglasno; brezglasno se smejati; brezglasno se je zgrudila ♪
- brezglásje -a s (ȃ) knjiž. molk, tišina: mirno, negibno brezglasje // pesn. večnost, onstranstvo: biti onstran smrti v brezglasju ♪
- brezglásnost -i ž (ā) knjiž. značilnost brezglasnega: brezglasnost noči ♦ med. brezglasnost govora po operaciji grla manjkanje glasovnega zvena ♪
- brezglàv in brezgláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) 1. ekspr. ki ravna brez presoje, premisleka: nepremišljen in brezglav človek; brezglava množica / brezglava politika; vse njihovo početje je bilo brezglavo in zaletavo // ki izraža veliko zmedenost, zbeganost: brezglava naglica / obšla ga je brezglava groza; vsi so kot brezglavi begali sem ter tja 2. redko ki je brez glave: brezglavo truplo brezglávo prisl.: brezglavo bežati; brezglavo se je zaljubil ♪
- brezglávec -vca m (ȃ) ekspr. brezglav, nepremišljen človek: tako ravna le brezglavec ◊ zool. brezglavci ribam podobne morske živalce z neizrazito glavo, Acrania ♪
- brezgláven -vna -o prid. (ā) redko brezglav: brezglavno ravnanje ♪
- brezglávje -a s (ȃ) redko brezglavo, zmedeno stanje; brezglavost: brezglavje in nered ♪
- brezglávost -i ž (ā) ekspr. lastnost brezglavega, nepremišljenega človeka: njihova brezglavost jih je pogubila; v njegovih letih je to višek brezglavosti / brezglavost in nesposobnost politike // brezglavo, zmedeno stanje: povsod sta vladala nered in brezglavost ♪
- brezgotovínski -a -o prid. (ȋ) fin. ki se opravi brez uporabe gotovine: brezgotovinski denarni promet; brezgotovinsko plačevanje ♪
- brezgrájen -jna -o prid. (ā) knjiž. ki je brez nravstvene napake, pomanjkljivosti: plemenit in brezgrajen človek / brezgrajen značaj; brezgrajno življenje / brezgrajna obleka brezgrájno prisl.: ravnal je brezgrajno ♪
- brezgrájnost -i ž (ā) knjiž. stanje brezgrajnega človeka: njegova nravstvena brezgrajnost ♪
- brezgréšen -šna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki je brez greha: brezgrešno bitje / brezgrešna ljubezen ♪
1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726