Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (16.201-16.225)


  1.      okolína  -e ž (í) zastar. okolica: rad se je sprehajal po okolini / boril se je proti svoji okolini ♪
  2.      okóliš  tudi okolíš -a m (ọ̑; í) 1. s prilastkom določeno ozemlje kot organizacijska enota za a) dejavnost kake ustanove, organizacije: dostavni poštni okoliš; matični, sodni, šolski okoliš / gradbeni, zazidalni okoliš / mestni okoliš / odkar so zemljo razdelili, spada vse pod poljanski okoliš b) kak dogodek, opravilo: popisni, volilni okoliš c) pridobivanje česa: sadni, semenski okoliš / proizvodni okoliš 2. redko okolica, soseščina: v vsem okolišu ni poznala nobenega človeka; okoliš mesta 3. star., v prislovni rabi, v zvezi brez okolišev brez prikrivanja, naravnost: povedala mu je brez okolišev ● star. izvedeti kaj po okoliših posredno, po ovinkih; redko v njenem okolišu so imeli gospodinjske skrbi za nizke okolju, miljeju ♪
  3.      okolíšanje  -a s (ȋ) glagolnik od okolišati: vse to okolišanje se mu je upiralo / povej mi brez okolišanja ● knjiž., ekspr. naloge se je lotil brez okolišanja hitro, takoj ♪
  4.      okolíšati  -am nedov. (ȋ) ekspr. govoriti hoteno prikrito, ne naravnost: kaj bi okolišali in slepomišili ♪
  5.      okóliščina  -e ž (ọ̑) 1. nav. mn. dejstvo, ki more odločilno vplivati na potek, uresničitev česa: okoliščine tega ne dopuščajo; okoliščine so se popolnoma spremenile; hitro se je moral prilagoditi novim okoliščinam; nastopile so nenavadne okoliščine / zunanjepolitične okoliščine; skupek, splet srečnih okoliščin / ed., z oslabljenim pomenom opozoril bi na okoliščino, da sta pisatelja najbližja rojaka // razmere: vse je odvisno od okoliščin, v katerih kdo živi; v takih, teh okoliščinah ni mogel delati; živeli so v težkih okoliščinah 2. zastar. okolica: poznal je vso okoliščino, saj je že povsod beračil ◊ jur. obteževalne ki vplivajo na odmero večje, olajševalne okoliščine ki vplivajo na odmero manjše kazni ♪
  6.      okólišen  tudi okolíšen -šna -o prid. (ọ̑; ȋ) 1. nanašajoč se na okoliš ali okolico: okolišne vasi / okolišni prebivalci // ki je okoli, v bližini česa: voda je zalila okolišne rove 2. knjiž. ki gre okoli, okrog: šli so po okolišni poti ♪
  7.      okolíšenje  -a s (ȋ) glagolnik od okolišiti: sprenevedanje in okolišenje / govoril je neposredno, brez okolišenja ● knjiž., ekspr. naloge se je lotil brez okolišenja hitro, takoj ♪
  8.      okolíšiti  -im nedov. (í ȋ) ekspr. govoriti hoteno prikrito, ne naravnost: vzroka ni hotel povedati in je okolišil; okolišiti in slepomišiti; okolišila je okrog njega kot mačka okrog vrele kaše // knjiž. hoditi, iti okoli, po ovinkih: na potovanju smo včasih tudi okolišili ♪
  9.      okóliški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na okolico: hodil je po okoliških hribih; okoliške vasi / okoliški kmetje; okoliško prebivalstvo ♪
  10.      okólišnji  -a -e prid. (ọ̑) knjiž. okoliški: zelenjavo so kupovali pri okolišnjih kmetih / delavci iz okolišnje tovarne bližnje ♪
  11.      okolíti  -ím in okólim dov. (ȋ í, ọ́) postaviti, zasaditi kole za oporo zlasti vinski trti, sadnemu drevju: okoliti trto ♪
  12.      okólje  -a s, rod. mn. okólij tudi okólj (ọ̑) stvarni in duhovni svet z določenimi značilnostmi, ki obdaja človeka: prilagoditi se okolju; biti čustveno povezan z okoljem; priporočili so mu spremembo okolja; nastati pod vplivom okolja / družbeno okolje; kmečko okolje; vživeti se v novo okolje; psihološko okolje // prostor z določenimi značilnostmi, ki obdaja osebo ali stvar: postaviti dejanje v določeno okolje; v takem okolju pride glasba še bolj do veljave; boj proti onesnaženju okolja; skrb za ureditev, varstvo človekovega okolja / delovno okolje; industrijsko okolje; predmeti so postavljeni v naravno okolje; življenjsko okolje // knjiž., redko razpoloženje, ozračje: glasba ustvarja nekakšno čustveno okolje ◊ lingv. glasovi se prilikujejo svojemu glasovnemu okolju ♪
  13.      okólnost  -i ž (ọ̑) okoliščina: okolnosti ne dovoljujejo napada / to je bila za nas razveseljiva, srečna okolnost / opozoril je na okolnost, da sta se ravno pred letom prvič srečala / živeli so v slabih okolnostih razmerah ♪
  14.      ókom  prisl. (ọ̑) zastar., v zvezi priti v okom odvrniti, onemogočiti, preprečiti: priti v okom nevarnosti, pomanjkanju / brez znanja takemu človeku ne prideš v okom nisi kos, ne prideš do živega ♪
  15.      okomandírati  -am dov. (ȋ) nižje pog. opraviti, urediti: vsako stvar je hitro okomandiral ♪
  16.      okomatáti  -ám dov. (á ȃ) 1. dati komat na žival: okomatati konja // ekspr. naložiti: okomatati komu vrečo na ramo; okomatati si srnjaka okrog vratu 2. ekspr. oviti, poviti: okomatati otroku glavo; okomatati se v šal okomatáti se ekspr. obleči se: okomataj se in pojdi; hitro, za silo se okomatati okomatán -a -o: okomatani konji; toplo okomatane branjevke ♪
  17.      okončáti  -ám dov. (á ȃ) zastar. končati: okončati delo / okončati knjigo ♪
  18.      okončína  -e ž (í) nav. mn., anat. del telesa, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje: poškodovati si okončine; sprednje, zadnje okončine / spodnja okončina noga; zgornja okončina roka; okončine pri človeku udi ♪
  19.      okoníčiti  -im dov. (í ȋ) knjiž. natakniti konico: z železom okoničiti palico // ošiliti, priostriti: okoničiti kol okoníčen -a -o: okoničeni količki; okoničen z bakrom ♪
  20.      okòp  -ópa m (ȍ ọ́) 1. vojaški obrambni nasip: naskočiti okope; obdati utrdbo z okopi / skopati okope strelske jarke z nasipi; pren. taka dejanja so okopi miru ∙ publ. s temi argumenti so zagovorniki reform šli na okope so zagovarjali, branili reforme; vznes. klicati ljudstvo na okope pozivati, spodbujati k uporu, boju 2. glagolnik od okopati: okop krompirja ♪
  21.      okopálnik  -a m (ȃ) agr. priprava z rezili za okopavanje: delati z okopalnikom / traktorski okopalnik ♪
  22.      okópati  tudi okopáti -am in -ljem dov. (ọ́ á ọ́) v vodi odstraniti umazanijo s telesa: okopati bolnika, otroka; okopati se v topli vodi; mesto je bilo, kakor bi se okopalo v svetlem soncu / ekspr. rože so se okopale v jutranji rosi; pren., ekspr. okopati vsako misel v studencu modrosti okópan -a -o: bil je okopan in svež; v soncu okopane hiše ♪
  23.      okopáti  okópljem tudi -ám dov., okôplji okopljíte tudi okôpaj okopájte; okôpal (á ọ́, ȃ) zrahljati zemljo okoli rastlin in pri tem odstraniti plevel: okopati krompir / okopati gredo, vrsto; okopati vinograd ♦ mont. okopati čelo s kopanjem očistiti okopán -a -o: okopana njiva; repa je že okopana ♪
  24.      okopávanje  -a s (ȃ) glagolnik od okopavati: okopavanje koruze ♪
  25.      okopávati  -am nedov. (ȃ) rahljati zemljo okoli rastlin in pri tem odstranjevati plevel: okopavati krompir, repo; okopavati z motiko, okopalnikom ♪

   16.076 16.101 16.126 16.151 16.176 16.201 16.226 16.251 16.276 16.301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA