Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (16.076-16.100)



  1.      ojáčiti  -im dov.) knjiž. utrditi, okrepiti, povečati: z gibanjem je ojačil mišice / ojačiti rob platnic s trakom ♦ elektr. ojačiti napetost povečati njeno izhodno vrednost; grad. ojačiti povzročiti večjo nosilnost ojáčen -a -o: ojačena napetost
  2.      ojágnjiti se  -im se dov.) nav. 3. os. roditi, povreči jagnje: več ovc se je ojagnjilo
  3.      ojalovíti  -ím dov., ojalóvil ( í) knjiž. narediti koga jalovega, neplodnega: ojaloviti samice
  4.      ojármiti  -im dov.) knjiž. dati jarem na žival: ojarmiti vola
  5.      Ojdípov  tudi Oidípov -a -o [oj-] prid. () psih., v zvezi Ojdipov kompleks podzavestna erotična želja sina po materi in njegovo sovraštvo do očeta: proučevati Ojdipov kompleks
  6.      ojé  -ésa s (ẹ̑) drog na sprednjem delu voza, pluga, ob katerega se vprega žival: vola sta se upirala in skušala preskočiti oje; stopil je pred oje in prijel konja za brzdo
  7.      ojé  medm. (ẹ̄) redko joj: oje, je zastokal / oje, kaj pa vi tukaj
  8.      ójéj  in ójèj in ojéj in ojèj medm. (ọ̑-ẹ̑; ọ̑-; ẹ̑; ) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: ojej, kako ste se udarili; ojej, luč je ugasnila
  9.      ojeklenéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati zelo odločen, nepopustljiv: v vojni je ojeklenel / značaj mu je ojeklenel
  10.      ojekleníti  -ím dov., ojeklénil ( í) knjiž. narediti kaj zelo odločno, nepopustljivo: boji z nasprotniki so jih ojeklenili // okrepiti, utrditi: ojeklenil je svojo moč
  11.      ojeklíti  -ím dov., ojéklil tudi ojêklil ( í) knjiž., redko narediti kaj zelo odločno, nepopustljivo: boji z nasprotniki so ga ojeklili // okrepiti, utrditi: ojekliti mišice
  12.      ójevski  -a -o prid. (ọ̄) lingv. nanašajoč se na glas o: ojevski samoglasniki / ojevska osnova osnova, ki se je v indoevropščini končevala na -o
  13.      ojezerítev  -tve ž () glagolnik od ojezeriti: ojezeritev doline
  14.      ojezériti  -im in ojezêriti -im in ojezeríti -ím in ojézeriti -im dov., ojezéril in ojezêril in ojézeril (ẹ̄ ẹ̑; ē ; í; ẹ̑) knjiž. narediti, da se kaj spremeni v jezero: poskušali so ojezeriti Cerkniško polje; reka se je pred tisočletji ojezerila ojezérjen in ojezêrjen -a -o in ojezerjèn -êna -o in ojézerjen -a -o: ta kotlina je bila nekoč ojezerjena
  15.      ojezikáti  -ám dov.) slabš. dati neresnične, zlonamerne izjave, s katerimi se jemlje komu ugled: ta ženska vsakega ojezika
  16.      ojíce  ojíc ž mn.) nar. vzhodno drog za podaljšanje ojesa: na voz je vrgel še ojice
  17.      òjla  medm. () izraža opozorilo: ojla, tukaj smo
  18.      ójnica  -e ž (ọ̄) 1. nav. mn. vsako od dveh ojes, med katera se vprega žival: naravnati vola v ojnice // ekspr., navadno s prilastlkom kar kaj omejuje: ojnice oblasti; ostal je v ojnicah vaškega življenja / zakonske ojnice ∙ ekspr. skakati čez ojnice biti nezvest v zakonu; ne ubogati, delati, kar je nedovoljeno 2. strojn. drog, ki veže bat ali križnik z ročico ali kolenom na gredi: okvara na ojnici
  19.      ójničen  -čna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na ojnico: ojnični konj ♦ teh. ojnični ležaj; ojnična glava
  20.      ójòj  tudi ójój in ojòj tudi ojój medm. (ọ̑-; ọ̑-ọ̑; ; ọ̑) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: ojoj, ali ne bo prepozno; ojoj, krožnik se je razbil
  21.      ojunáčiti  -im dov.) knjiž. opogumiti, ohrabriti: njegove besede so ojunačile moštvo; ojunačil se je in vprašal / uspeh jih je ojunačil spodbudil
  22.      ojúžiti se  -im se dov.) postati pod vplivom južnega vetra toplejši: vreme se je ojužilo; brezoseb. zadnje dni se je ojužilo ojúžen -a -o: na površini je sneg ojužen razmehčan, topeč se
  23.      óka  -e ž (ọ̑) turška, arabska utežna mera, 1,28 kg: kupil je devet ok koruze
  24.      okacáti  -ám dov.) nar. zamazati, popackati: okacati z blatom okacán -a -o: imeti okacano suknjo
  25.      okadíti  -ím dov., okádil ( í) izpostaviti delovanju dima: okaditi steklo ∙ sveče so okadile podobo jo naredile zakajeno // izpostaviti takemu delovanju a) zaradi konzerviranja: okaditi meso b) po ljudskem verovanju zaradi zdravljenja: okaditi bolnika / okaditi z brinjem okadíti se postati črn, umazan od dima: strop se je že okadil okajèn -êna 1. deležnik od okaditi: okajena svetilka; soba je že zelo okajena; gledati sonce skozi okajeno steklo 2. ekspr. (nekoliko) pijan, vinjen: gostje so že okajeni; bil je tako okajen, da ni mogel domov

   15.951 15.976 16.001 16.026 16.051 16.076 16.101 16.126 16.151 16.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA