Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (16.026-16.050)


  1.      óhm  tudi óm -a [om] m (ọ̑) fiz. enota za merjenje električnega upora, električne upornosti ♪
  2.      ohmélje  -a s (ẹ̑) bot., v zvezi evropsko ohmelje grmičasta rastlina polzajedavka z rumenimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Loranthus europaeus ♪
  3.      óhmski  tudi ómski -a -o [om-] prid. (ọ̑) elektr., navadno v zvezi ohmska upornost upornost, zaradi katere električna priprava, naprava oddaja toploto: merjenje ohmske upornosti ♪
  4.      ohó  in ohò medm. (ọ̑; ȍ) 1. izraža začudenje, presenečenje: oho, tudi ti si prišel 2. izraža zadovoljnost pri domisleku, dognanju, najdenju: oho, počasi mi postaja jasno 3. pri nagovoru izraža opozorilo: oho, fantje, tako pa ne bo šlo naprej ♪
  5.      ohódek  -dka m (ọ̑) star. neprijeten opravek, sitnost: vse to mu je prizadelo mnogo ohodkov / z njim noče imeti ohodka ♪
  6.      ohohó  tudi òhòhò medm. (ọ̑; ȍ-ȍ-ȍ) 1. izraža začudenje, presenečenje: ohoho, kaj pa vidva tukaj 2. izraža posmeh: ohoho, prav ti je ♪
  7.      ohól  -a -o [tudi ou̯] prid. (ọ̑ ọ́) knjiž. zelo ošaben, zelo prevzeten: do njega je bil zelo ohol / ohola ženska / nenadoma je postal ohol ohólo prisl.: oholo zavrniti koga ♪
  8.      ohólež  -a m (ọ̑) knjiž. ošabnež, prevzetnež: oholeža je ostro zavrnil ♪
  9.      ohólost  -i ž (ọ́) knjiž. velika ošabnost, velika prevzetnost: zaradi oholosti je nepriljubljen / očitala mu je oholost in surovost ♪
  10.      ohomotáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. zaviti, oviti: ohomotal ga je v plašč / ohomotati z vrvjo ohomotán -a -o: ohomotana je bila v veliko ruto ♪
  11.      ohrabrítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ohrabriti: ohrabritev ljudstva ♪
  12.      ohrabríti  -ím dov., ohrábril (ȋ í) narediti, da postane kdo pogumen: ohrabriti vojake; skušal jo je ohrabriti / uspeh jih je ohrabril spodbudil ohrabrèn -êna -o: nekoliko ohrabren je stopil naprej ♪
  13.      ohrabrováti  -újem nedov. (á ȗ) nav. ekspr. hrabriti: ohrabrovati vojake / misel na uspeh jih je ohrabrovala spodbujala ohrabrujóč -a -e: rekla mu je nekaj ohrabrujočih besed; poročila niso bila ohrabrujoča; prisl.: ohrabrujoče ji je stisnil roko ♪
  14.      ohrámljati  -am nedov. (á) knjiž. hromiti: pijača ga je ohramljala ohramljajóč -a -e: ohramljajoče delovanje strupa ♪
  15.      ohrána  -e ž (ȃ) zastar. ohranitev: razvoj in ohrana življenja ♪
  16.      ohranítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ohraniti: ohranitev reda v mestu / načelo o ohranitvi materije / nagon po ohranitvi ♦ biol. ohranitev vrste ♪
  17.      ohraníti  in ohrániti -im dov. (ȋ á ā) 1. narediti, da ima kaj dalj časa svoje bistvene lastnosti, značilnosti: ohraniti predmete nepoškodovane; ohraniti sadje čez zimo / ohraniti sadju vitamine; taki izdelki se ohranijo samo v suhem prostoru 2. narediti, da kaj ne preneha biti, obstajati: njegovo zadnje pismo so ohranili / ohraniti mir, prijateljstvo med narodi / ohraniti stare šege 3. narediti, da kaj ostane nespremenjeno; obdržati: ohraniti prvotni vrstni red // z oslabljenim pomenom s svojo dejavnostjo narediti, da kaj ne preneha biti v določenem stanju: ohraniti koga pri dobri volji; ekspr. ohraniti gledališče pri življenju / delo ga je ohranilo zdravega // z oslabljenim pomenom izraža, da lastnost, značilnost, kot jo določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: ohraniti naravno barvo in okus; kljub ponižanjem je ohranil čast; dobroto je ohranila vse življenje; ohraniti vitkost 4. z oslabljenim pomenom izraža, da odnos osebka, kot ga določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: ohraniti spomin na ta dogodek; ohraniti spoštovanje do matere / do njega je ohranila ljubezenska čustva / ohraniti (komu) zvestobo ostati (mu) zvest 5. star. obvarovati: otroka je znala ohraniti pred vsemi nevarnostmi / posestva zaradi dolgov ni mogel ohraniti rešiti propada ● knjiž. poskušal je ohraniti glavo nad vodo obdržati; ekspr. ohranil je mirno kri, mirne živce ni se razburil, ni se vznemiril; znal je ohraniti naklonjenost občinstva biti tak, delati tako, da mu je bilo občinstvo še naklonjeno; ekspr. svoje nasvete kar zase ohrani nočem tvojih nasvetov; ohrani zase, kar sem ti povedal ne povej, ne zaupaj drugemu; ekspr. ohraniti v spominu zapomniti si; v osmrtnicah ohranili ga bomo v lepem spominu ohraníti se in ohrániti se s prislovnim določilom izraža začetek, izvor česa še obstoječega: vaza se je ohranila iz antike / te navade so se ohranile še iz nekdanjih časov ohránjen -a -o: dobro ohranjena jabolka; njegova pisma so ohranjena; besedilo je ohranjeno samo v rokopisu ∙ ekspr. kljub starosti je še dobro ohranjena ni videti stara; je zdrava ♪
  18.      ohranítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ohranitev: ohranitvena dela pri stavbi / ohranitveni nagon živali ♪
  19.      ohránjanje  -a s (á) glagolnik od ohranjati: ohranjanje izročila / ohranjanje enotnosti ♪
  20.      ohránjati  -am nedov. (á) 1. delati, da ima kaj dalj časa svoje bistvene lastnosti, značilnosti: ohranjati knjige nepoškodovane 2. delati, da kaj ne preneha biti, obstajati: ohranjati prijateljstvo; ohranjati v družini domače razpoloženje / naprava ohranja čist zrak 3. delati, da kaj ostane nespremenjeno: ohranjati prvotni vrstni red // z oslabljenim pomenom s svojo dejavnostjo delati, da kaj ne preneha biti v določenem stanju: ohranjati koga pri zavesti / delo ga ohranja krepkega // z oslabljenim pomenom izraža, da lastnost, značilnost, kot jo določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: znal je ohranjati eleganco / ohranjati videz sreče ● knjiž. tudi v tujini ji je ohranjal zvestobo ji je bil zvest ♪
  21.      ohránjenost  -i ž (ā) lastnost, značilnost ohranjenega: dobra ohranjenost srednjeveške zgradbe ♪
  22.      ohranjeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor kaj ohranja: ohranjevalci kulturnih vrednot / ohranjevalec reda v mestu varuh ♪
  23.      ohranjeválen  -lna -o prid. (ȃ) ki ohranjuje: ohranjevalni ukrep / ohranjevalna sposobnost snovi ♪
  24.      ohranjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od ohranjevati: ohranjevanje narave, starin / ohranjevanje energije ♪
  25.      ohranjeváti  -újem nedov. (á ȗ) ohranjati: ohranjevati stare šege / ohranjevati zavest skupnosti / ohranjevati ponesrečenca pri zavesti / ohranjevati videz mladosti ohranjujóč -a -e: plesali so, dobro ohranjujoč značilne prvine tega plesa; knjiž. dodati živilom ohranjujoča sredstva sredstva za konzerviranje ♪

   15.901 15.926 15.951 15.976 16.001 16.026 16.051 16.076 16.101 16.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA