Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (15.926-15.950)


  1.      ográjati 2 -am dov. (ā) knjiž., redko opomniti, ošteti: zaradi takega ravnanja so ga ograjali ∙ knjiž., redko ograjali so njegovo obleko ugotovili njene napake, pomanjkljivosti ♪
  2.      ográjek  -jka m (ȃ) knjiž. manjši ograjen prostor: priti skozi leso na, v ograjek; ograjek za cvetlice ♪
  3.      ográjen  -jna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ograjo: ograjna vrata / ograjna mreža ◊ jur. ograjno sodišče od 14. do 18. stoletja plemiško sodišče ♪
  4.      ograjênost  -i ž (é) stanje ograjenega: ograjenost dvorišča / publ. kratkovidna ograjenost kolektiva zaprtost, izoliranost ♪
  5.      ograjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od ograjevati: ograjevanje vrta, zemljišč / ograjevanje od buržoazne sociologije ♪
  6.      ograjeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati, postavljati ograjo okrog česa: ograjevati dvorišče; vrtove navadno ograjujejo / zaliv ograjujejo visoki hribi obdajajo, obkrožajo; pročelje stare palače na eni strani ograjuje trg ograjeváti se navadno v zvezi z od 1. knjiž. delati se nedostopnega za kaj: ograjevati se od iskanj buržoazne filozofije; ograjevati se proti svojim sosedom 2. publ. kazati, izražati odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim: ograjevati se od sklepov sestanka, stališč revije / pisatelj se ograjuje od svojih junakov ♪
  7.      ográjica  -e ž (ā) manjšalnica od ograja: skočiti čez ograjico iz žive meje / posteljica z ograjico ♪
  8.      ográjnik  -a m (ȃ) grad. zidak za ograje: izdelujemo opečne izdelke in vse vrste ograjnikov ♪
  9.      ográžanje  -a s (á) glagolnik od ogražati: ogražanje varnosti / ogražanje dosežkov revolucije ♪
  10.      ográžati  -am nedov. (á) knjiž. ogrožati: s tem ogražajo njegovo delo; ogražati varnost ljudi ♪
  11.      ógrc  -a m (ọ̑) 1. loj, zastal v zunanjem delu žleze lojnice: iztiskati ogrce / po obrazu ima ogrce 2. agr. ličinka majskega hrošča in nekaterih drugih hroščev, ki objeda korenine, gomolje rastlin: uničevati ogrce; krt se hrani tudi z ogrci ◊ vet. podkožna tvorba pri govedu, ki jo povzroča ličinka govejega zolja; zool. ličinka govejega zolja, ki se zajeda v govedo ♪
  12.      ógrčast  -a -o prid. (ọ̑) poln ogrcev: imel je ogrčast obraz ♪
  13.      ógrčav  -a -o prid. (ọ̑) ki ima ogrce: mozoljast in ogrčav obraz ♪
  14.      ogŕda  -e ž (ȓ) zastar. zmerjanje, sramotenje: težko posluša njegovo grajo in ogrde ♪
  15.      ogrdíti  -ím dov., ogŕdil (ȋ í) 1. ekspr. vzeti ugled, osramotiti: ogrdil ga je pred tovariši / ogrditi komu ime 2. star. umazati, onesnažiti: sobo so precej ogrdili; ogrditi si obleko 3. star. skaziti, iznakaziti: brazgotina na obrazu jo je ogrdila / to spoznanje ji je ogrdilo njegovo podobo ♪
  16.      ogrebáča  -e ž (á) agr. motiki podobno orodje z ravnim rezilom za osipanje trt: ogrebače in lopate ♪
  17.      ogrébanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od ogrebati: ogrebanje pepela / zgodnji krompir je že za ogrebanje ♪
  18.      ogrébati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. star. odstranjevati, navadno s praskanjem, drgnjenjem: ogrebati slamo izpred mlatilnice; ogrebati sneg s strehe / ogrebati kraste 2. osipati, osipavati: ogrebati koruzo, krompir ◊ čeb. spravljati (čebelji) roj v panj ♪
  19.      ogreblína  -e ž (í) redko praska, odrgnina, navadno močnejša: ogrebline in modrice / ogrebline na lakiranem pohištvu ♪
  20.      ogrebotína  -e ž (í) knjiž. praska, odrgnina, navadno močnejša: podplutbe in krvave ogrebotine / na licu je imel ogrebotino ♪
  21.      ogrêbsti  ogrêbem dov., ogrébel ogrêbla (é) 1. opraskati, navadno močno: veja ga je ogrebla po obrazu; ogrebsti si kožo / mačka jo je ogrebla 2. odstraniti, navadno s praskanjem, drgnjenjem: ogrebsti sneg s strehe / ogrebsti pepel, žerjavico 3. osuti: ogrebsti krompir ◊ čeb. spraviti (čebelji) roj v panj ogrebèn -êna -o tudi ogrêben -a -o: do krvi ogrebene roke ♪
  22.      ogrédje  -a s (ẹ̑) več gredi, tramov, zlasti v gradbenih konstrukcijah: postaviti ogredje; močno, trdno ogredje ♪
  23.      ogrenéti  -ím dov. (ẹ́ í) nav. 3. os. postati grenek: hrana je ogrenela ♪
  24.      ogreníti  ogrénem dov. (ȋ ẹ́) 1. nar. osuti: ogreniti krompir / ogreniti čebele ogrebsti 2. star. dobiti, prejeti: ogrenil je veliko denarja / ogreniti zaklad najti ♪
  25.      ogreníti  -ím dov., ogrénil (ȋ í) narediti grenko: nekatere snovi lahko ogrenijo kruh // nav. ekspr. narediti kaj manj prijetno, manj srečno: nasprotovanja so mu ogrenila življenje v mestu; nehvaležni otroci so ji ogrenili življenje; s tem bi si ogrenil še zadnje trenutke ogrenjèn -êna -o: ogrenjena moka ♪

   15.801 15.826 15.851 15.876 15.901 15.926 15.951 15.976 16.001 16.026  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA