Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (15.684-15.708)


  1.      odvzétje  -a s (ẹ̑) redko odvzem: odvzetje krvi / odvzetje dovoljenja; odvzetje premoženja ♪
  2.      odzád  prisl. (ȃ) pog. zadaj: kupil je otroku konjička, ki piska odzad ∙ pog. pokrpan je odspred in odzad zelo ♪
  3.      odzádaj  prisl. (á) pog. zadaj: na sliki stoji čisto odzadaj; prim. zadaj ♪
  4.      odzádnji  -a -e prid. (ȃ) ki je zadaj, za čim; zadnji: glavnik ima v odzadnjem žepu / odzadnje stopnice; prišel je skozi odzadnja vrata ♦ lingv. odzadnji slovar slovar, urejen po absolutnem abecednem redu od zadnjega konca besede ♪
  5.      odzdàj  in od zdàj prisl. (ȁ) od tega časa, trenutka: odzdaj bomo mi pazili na to / odzdaj naprej boš delal tukaj ♪
  6.      odzdôlaj  prisl. (ó) pog. spodaj, zdolaj: stebriči so bili odzdolaj šesterokotni; prim. zdolaj ♪
  7.      odzdràv  -áva m (ȁ á) odgovor na pozdrav: kadarkoli ga je pozdravil, ni dobil odzdrava; glasen, ljubezniv, vesel odzdrav / pokimati, zamrmrati kaj v odzdrav ∙ preg. kakršen pozdrav, takšen odzdrav kakor se kdo obnaša do drugih, tako se tudi drugi do njega ♪
  8.      odzdráviti  -im dov. (ā ȃ) odgovoriti a) na pozdrav: komaj slišno mu je odzdravila; prijazno, vljudno odzdraviti / srečno, je odzdravil in odšel b) na nazdravljanje, zdravico: čakali so, da mu bo odzdravil / na vaše zdravje, mu je odzdravil ♪
  9.      odzdrávljati  -am nedov. (á) odgovarjati na pozdrav: odzdravljala je otrokom, ki so jo spoštljivo pozdravljali; odzdravljati na vse strani ♪
  10.      odzémlje  -a s (ẹ̑) astr. točka eliptičnega tira nebesnega telesa, ki je najbolj oddaljena od Zemlje: Luna je v odzemlju ♪
  11.      odzgór  prisl. (ọ̑) pog. zgoraj: gospodar stanuje odzgor ♪
  12.      odzgôraj  prisl. (ó) pog. zgoraj: odzgoraj je jasno, odspodaj megla; prim. zgoraj ♪
  13.      odzíbati  tudi odzibáti -ljem in -am, in odzíbati -ljem in -am dov. (í á í; í) nav. ekspr. zibaje odpeljati: avtobus jih je odzibal do mesta / valovi odzibljejo čoln k bregu odzíbati se tudi odzibáti se, in odzíbati se zibaje se oddaljiti: ladjica se je odzibala od obale / raca se odziblje nazaj k jati zibaje se odide; počasi se je odzibal iz gostilne ♪
  14.      odzídati se  tudi odzidáti se -am se dov. (í á í) ekspr. osvoboditi se ovoja: ko se buba odzida, prodre na prostost ♪
  15.      odzív  -a m (ȋ) glagolnik od odzvati se: razpis je imel dober odziv; pričakujejo velik odziv volivcev; slab odziv na vabilo / na trkanje ni bilo odziva odgovora / film ni vzbudil pričakovanega odziva; močen čustveni odziv / duševni, živčni odziv ● publ. dogodek je naletel na velik odziv o njem so govorili, razpravljali ◊ biol. pogojni odziv pogojni refleks; fiz. odziv sprememba, ki jo povzročijo zunanje motnje; med. odziv nehoten odgovor organizma na dražljaj; refleks; ptt telefonski, telegrafski odziv ♪
  16.      odzívanje  -a s (í) glagolnik od odzivati se: odzivanje na delo je bilo slabo / odzivanje na klic / odzivanje na zunanje vplive / odzivanje na svet, življenje ♪
  17.      odzívati se  -am se nedov. (í) 1. udeleževati se česa na poziv, povabilo, prošnjo: že dve leti se odziva njihovim prireditvam / odzivati se na delo 2. oglašati se, odgovarjati: na trkanje se sploh ne odziva / samice murnov se odzivajo na samčevo petje / na njihove klice se ni odzival // knjiž. biti slišen, slišati se: iz daljave se odziva očetov glas / odmev se odziva 3. delati kaj, kazati določen odnos, ki se glede na določeno dejanje, odnos, stanje pričakuje: odzivati se dobrikanju koga; odzivati se prošnjam / odzivati se željam drugih; čustveno, prizadeto se odzivati čemu / umetnik se odziva na dogodke; človek se v različnih položajih različno odziva / odzivati se na dražljaje // knjiž. biti viden, kazati se: utrujenost se ji odziva na obrazu; žalost se odziva v njenih očeh ● knjiž. dolina se odziva od vriskov odmeva; knjiž. neprijazno se odziva na njena vprašanja odgovarja ♪
  18.      odzíven 1 -vna -o prid. (ȋ) sposoben (hitro) se odzivati: občutljiv in odziven človek; otroci so zelo odzivna bitja // publ. ki je ob svojem nastanku predmet govorjenja, razpravljanja: živa in odzivna uprizoritev / odziven problem ♪
  19.      odzíven 2 -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na odziv: odzivna čustva ♪
  20.      odzívnik  -a m (ȋ) ptt, navadno v zvezi avtomatski (telefonski) odzivnik naprava, ki se priključi na telefonski aparat, da avtomatsko odgovori na telefonski klic in sprejme sporočilo za naslovnika: priključiti avtomatski telefonski odzivnik // naprava, ki ob telefonskem klicu avtomatsko posreduje posneto sporočilo: avtomatski telefonski odzivnik pove, koliko je ura ♪
  21.      odzívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost odzivnega: odzivnost poslušalcev ga je presenetila; čustvena, velika odzivnost ♦ lov. preizkusiti odzivnost psa poslušnost ♪
  22.      odznák  -a m (ȃ) zastar. znak, znamenje: uniforma z odznaki; za klobukom so imeli zimzelen kot odznak / vladarski odznaki vladarske insignije; krilati lev je odznak Benetk simbol ♪
  23.      odznótraj  prisl. (ọ́) pog. notri, znotraj: odznotraj je tema; prim. znotraj ♪
  24.      odzračeváti  -újem nedov. (á ȗ) teh. izpuščati zrak iz česa: odzračevati parovod ♪
  25.      odzrcáliti  -im dov. (á ȃ) knjiž. pokazati, izraziti: njen obraz je odzrcalil vsako čustvo; v drami se je odzrcalila avtorjeva doba odzrcáliti se pojaviti se kot odsev: luči so se odzrcalile v jezeru ♪

   15.559 15.584 15.609 15.634 15.659 15.684 15.709 15.734 15.759 15.784  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA