Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (15.326-15.350)


  1.      odlòv  -ôva m (ȍ ó) lov., rib. lovljenje divjadi, rib z namenom, da se izpustijo drugod: pri odlovu so se ujele tudi druge vrste rib; odlov gamsov / velik odlov rib ulov ♪
  2.      odložílen  -lna -o prid. (ȋ) jur. ki povzroči odložitev česa: odložilni veto / odložilni učinek pritožbe ♪
  3.      odložítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od odložiti: odložitev prtljage / odložitev plačila, seje / odložitev jajčec ♪
  4.      odložíti  -ím dov., odlóžil (ȋ í) 1. narediti, da osebek kaj preneha imeti v roki, na sebi: prenehal je brati in odložil knjigo; odložil je palico in torbo / odložiti prtljago; odložil je vrečo in se vzravnal / žerjav je odložil tovor in se vrnil po novega / odložiti nakit sneti; odložiti plašč sleči / kot vljudnostna fraza odložite, prosim; pren. odložiti skrbi 2. narediti, da kaj pride z vozila, živali: ustavil je avtomobil in odložil nekaj zabojev / pog. avtobus je odložil potnike potniki so izstopili iz njega; odložili so ga pred gostilno ustavili so, da je izstopil / pohištvo so mu odložili kar pred vrati pustili // narediti, da kaj delno pride z vozila, živali: pod klancem so morali odložiti, da so konji speljali; če boš preveč naložil, boš moral odložiti 3. narediti, da kaj pride z določenega mesta drugam: poseben stroj je odložil vsako napolnjeno steklenico; odložiti knjige na polico // z nošenjem, vožnjo delati, da kaj kam pride: odložiti odpadke na določeno mesto / voda je odložila pesek na travnik nanesla 4. prenehati vztrajati v položaju, kot ga določa samostalnik: zaradi bolezni je odložil vse funkcije; odložiti mandat; odložil je predsedniško mesto 5. navadno z glagolskim samostalnikom narediti, da se kaj ne opravi ob določenem času: odložiti obisk, potovanje; poroko so zaradi očetove smrti morali odložiti 6. s širokim pomenskim obsegom izraža prenehanje dejanja, dela, kot ga določa sobesedilo: odložil je časopis in jo poslušal; nazadnje je le odložila telefonsko slušalko prenehala telefonirati; odložila je šivanje in začela pripravljati večerjo prenehala je šivati; odložiti žlico prenehati jesti; ekspr.: komaj čaka, da bo odložil vojaško suknjo končal kadrovski rok; odložil je šolsko torbo ne hodi več v šolo 7. v zvezi z jajčece, jajce izločiti zaradi razmnoževanja: samica odloži jajčeca v prst; žabe odložijo jajca navadno v vodo / odložiti ikre ∙ ekspr. odložila je črnino prenehala je nositi žalno obleko; stanovanjsko vprašanje so odložili z dnevnega reda ga niso obravnavali ◊ lov. odložiti psa ukazati mu, da ostane, počaka na določenem mestu odložèn -êna -o: vsepovsod odloženi odpadki; odložena obleka je bila razmetana po vsej sobi; skrb je za nekaj časa odložena; obravnavanje tega vprašanja je odloženo za nedoločen čas ♪
  5.      odložljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da odložiti: odložljive naloge ♦ lov. odložljivi pes pes, ki na ukaz ostane na določenem mestu ♪
  6.      odluščíti  in odlúščiti -im dov. (ȋ ú) odstraniti v plasteh s površine: odluščiti krasto; omet se je na več mestih odluščil / odluščiti lupino od jajca; pren. odluščiti videz od bistva // odstraniti manjši predmet od snovi, na kateri je, v kateri tiči: odluščiti kamenček od zidu; odluščil je še zadnja zrna koruze s storža ● knjiž., ekspr. s svetlobo odluščiti igralca iz odrske kompozicije izvzeti, osamiti odluščíti se in odlúščiti se ekspr. ločiti se, oditi: od zidu se je odluščil moški / nekaj žensk se je odluščilo od gruče ∙ knjiž. besede so se mu s težavo odluščile od ust s težavo jih je izrekel; nerad, težko je to povedal odlúščen -a -o: omet je na več krajih odluščen ♪
  7.      odmáhati  -am, in odmáhati tudi odmaháti -am dov. (á; á á á) 1. z mahanjem odgovoriti, navadno na pozdrav: odmahala mu je v slovo / odmahala je, naj jo pusti pri miru 2. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, oditi: odmahala sta jo proti mestu ♪
  8.      odmáhniti  -em, in odmahníti in odmáhniti -em dov. (á ȃ; ȋ á ȃ) z gibom roke izraziti odklonilen odnos, omalovaževanje, zavračanje: hotel jo je potolažiti, pa je le odmahnila; malomarno je odmahnil in bral dalje / malenkost, je odmahnila z roko ♪
  9.      odmahováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z mahanjem odgovarjati, navadno na pozdrav: odmahovali so ji, dokler ni vlak izginil 2. z gibi roke izražati odklonilen odnos, omalovaževanje, zavračanje: ni mu odgovoril, le odmahoval mu je / ne, tega ne maram, je odmahovala ♪
  10.      odmajáti  -májem tudi odmájati -em tudi -am dov., odmájaj odmájajte tudi odmajájte; odmajál tudi odmájal (á á; á; ā) z gibom glave na levo in desno izraziti nesoglasje, zanikanje; odkimati: na njeno vprašanje je le odmajal / ni res, je odmajala / jezno je odmajal z glavo ● ekspr. kadar so ga prosili za pomoč, ni odmajal odklonil; redko z udarci odmajati klin omajati; redko osupla je odmajala z glavo zmajala odmajáti se, tudi odmájati se ekspr. opotekajoče se, okorno oditi: trudno se je odmajal iz sobe; pijani so se odmajali proti domu // oditi: odmajal se je v šolo ● knjiž., redko zvon se še ni odmajal, ko je spet moral gnati past prenehal majati, nihati ♪
  11.      odmajeváti  -újem nedov. (á ȗ) z gibi glave na levo in desno izražati nesoglasje, zanikanje: ni bilo tako, je odmajeval ∙ redko zdravnik je položil dlan na bolnikovo čelo in odmajeval z glavo zmajeval ♪
  12.      odmákati  -am nedov. (ȃ) navadno z vodo delati, da se kaj zmehča, odstopi: odmakati prisušeno jed / odmakati posodo umazanijo na njej / odmakati kože namakati ◊ geogr. reka odmaka vodo s tega področja odvaja ♪
  13.      odmaknítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od odmakniti: odmaknitev roke / odmaknitev od tradicije / odmaknitev družbi ♪
  14.      odmakníti  in odmákniti -em dov. (ȋ á) 1. spraviti z določenega mesta, položaja: odmaknil je desko in pogledal v barako; odmaknila je košaro, da je lahko sedel; odmakniti ponev na rob štedilnika; z roko je odmaknil zaveso in vstopil / odmakniti zapah // spraviti iz neposredne bližine česa ali v večjo oddaljenost od česa: odmakniti omaro od stene, posteljo od okna; odmakniti se od peči; odmakniti se za dva koraka; malo se odmakniti / odmakniti kukalo od oči, vrč od ust / cesta se odmakne od naselja 2. s spremembo mesta, položaja doseči, da ne pride do prijema, dotika: prestrašil se je in odmaknil glavo; odmaknila je roko, kot bi jo kača pičila ● ekspr. izpit bi rad še malo odmaknil odložil; ekspr. odmakniti pete oditi; pobegniti; ekspr. ni odmaknil pogleda z njega ni ga prenehal gledati; ekspr. odmaknil je roke od te zadeve noče se več ukvarjati z njo; ekspr. vojna se je za hip odmaknila od njiju za hip nista mislila nanjo odmakníti se in odmákniti se 1. navadno v zvezi z od postati drugačen po lastnostih, značilnostih: odmakniti se od ljudstva in njegovega čustvovanja / umetnost tega obdobja se je odmaknila od tradicije // prenehati (popolnoma) vztrajati pri čem, (popolnoma) upoštevati kaj: odmakniti se od norm, stališč / odmakniti se od predmeta pogovora / pri gradnji se je odmaknil od načrta 2. z dajalnikom narediti, da ne prihaja več do srečanj, stikov s kom: odmaknil se je njihovi družbi / odmakniti se domu 3. priti glede na določen trenutek, čas v položaj, da je od njega že pretekel določen čas: vojna se je že precej odmaknila ● ta dogodek se je že precej odmaknil od nas nas zlasti čustveno ne vznemirja več; komaj se je teden odmaknil, že so ga prišli terjat minil; ekspr. odmakniti se od vsakdanjega življenja prenehati se zanimati zanj odmáknjen -a -o 1. deležnik od odmakniti: od sten odmaknjeno pohištvo; biti odmaknjen od resničnosti; časovno odmaknjen 2. ekspr. zelo oddaljen, težko dostopen: odmaknjeni kraji; živeti v odmaknjeni vasi 3. ekspr. neživljenjski, nestvaren: odmaknjeno gledanje na stvar / odmaknjena lepota / nekoliko odmaknjen pogled odsoten ● v breg odmaknjene hiše pomaknjene ♪
  15.      odmáknjenec  -nca m (á) ekspr. neživljenjski, nestvaren človek: bil je zakrknjen odmaknjenec in samotar ♪
  16.      odmáknjenost  -i ž (á) lastnost, stanje odmaknjenega: odmaknjenost vodstva zveze od njenih članov; odmaknjenost od življenja / ekspr. odmaknjenost hribovske vasi / ekspr.: le včasih ga je kdo zmotil v njegovi odmaknjenosti in osamljenosti; čustvena odmaknjenost ♪
  17.      odmánjkati  -am dov. (ȃ) nar. primorsko izostati, manjkati: odmanjkali so iz tega ali onega vzroka ♪
  18.      odmaršírati  -am dov. (ȋ) 1. voj. oditi v večji skupini pod vodstvom kam dlje: polk bo odmarširal jutri 2. pog. odkorakati: vojaki so odmarširali izpred kasarne / ekspr. junaško je odmarširala proti katedru odšla ♪
  19.      odmaščeváti  -újem nedov. (á ȗ) usnj. surovi ali strojeni koži odvzemati odvečno naravno maščobo ♪
  20.      odmaševáti  -újem dov. (á ȗ) rel. končati mašo: odmaševal je že ob petih ♪
  21.      odmašíti  -ím dov., odmášil (ȋ í) narediti, da kaj preneha biti zamašeno: odmašiti luknje, špranje / odmašiti cev, lijak; zdaj je dobro slišal, kot da bi se mu odmašila ušesa / odmašiti steklenico odmašèn -êna -o: čutaro je pustil kar odmašeno ♪
  22.      odmašnják  -a m (á) knjiž. odčepnik, odpirač: s steklenico v roki je iskal odmašnjak ♪
  23.      odméček  -čka m (ẹ̑) redko odpadek: na tleh so ležali odmečki ♪
  24.      odmeglíti  -ím [mǝg] dov., odmeglì in odmègli; odmèglil (ȋ í) knjiž., ekspr. hitro oditi: odmeglil je proti domu, ne da bi jo pogledal / odmeglili so drug za drugim odšli ♪
  25.      odméka  -e ž (ẹ̑) nar. odjuga: zunaj je nastopila odmeka / pomladanska odmeka ♪

   15.201 15.226 15.251 15.276 15.301 15.326 15.351 15.376 15.401 15.426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA