Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (1.484-1.508)



  1.      bréda  -e ž (ẹ̑) težka strojnica ali lahki top italijanskega izvora: oglasila se je breda; obstreljevati z bredo
  2.      bredênje  -a s (é) glagolnik od bresti: bredenje po vodi
  3.      breeder  gl. brider
  4.      brég  -a m, mn. bregóvi stil. brégi; mest. mn. stil. bregéh (ẹ̑) 1. pas zemlje ob vodi: voda izpodjeda, odnaša breg; reka je prestopila bregove; priveslati do brega; odriniti od brega; plavati proti bregu; reka stopi, udari čez bregove; valovi butajo, pljuskajo ob breg; nizek, peščen, skalnat breg; breg jezera, reke / desni breg reke gledano v smeri toka / morski breg / stopiti na breg na kopno, na suho; pren. Ti se ne boš mogla nikoli odtrgati od svojega sveta in je zato bolje, da pretrgaš vse zveze z menoj, ki stojim odločno na nasprotnem bregu (M. Mihelič) 2. nagnjen svet, strmina: hiše so pomaknjene v breg; stekel je po bregu v dolino; hud, položen, strm breg / pesn. breg in dol; v breg hoditi, voziti navkreber; postavil si je hišo na bregu na hribu; hiša v bregu na pobočjunar. izpod brega gledati jezno, grdo; pog. ima nekaj za bregom nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj pripravlja, namerava storiti; preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega
  5.      brégarica  -e ž (ẹ̑) nar. bregulja, bregovnica
  6.      brégec  -gca m (ẹ̑) manjšalnica od breg: voda je odtrgala ilovnati bregec / steza je vodila po bregcu
  7.      bregéše  -géš ž mn. (ẹ̄ ẹ̑) nar. široke hlače iz domačega platna: nositi bregeše; oblečen je v robačo in bregeše; bele, široke bregeše
  8.      bregovít  -a -o prid. () poln strmin, hribov: bregovit svet; bregovita pokrajina / bregovite njive ki ležijo v bregu
  9.      bregóvje  -a s (ọ̑) več bregov, bregovi: hiše po bregovju / valovi udarjajo ob kamnito bregovje
  10.      bregóvnica  -e ž (ọ̑) zool. lastovka, ki živi ob bregovih rek, Riparia riparia: nad čolnom so švigale bregovnice
  11.      bregúlja  -e ž (ú) zool. lastovka, ki živi ob bregovih rek, Riparia riparia
  12.      bregúše  -gúš ž mn.) nar. bregeše
  13.      bréhati  -am nedov. (ẹ̄) ekspr., redko močno in hripavo kašljati: vso zimo je brehal
  14.      bréhav  -a -o in brehàv -áva -o prid. (ẹ́; á) redko ki močno in hripavo kašlja: brehav možak
  15.      brehávt  -a m () ekspr., redko kdor močno in hripavo kašlja
  16.      bréj  -a -e prid. (ẹ́) navadno v ženskem spolu ki bo imel mladiče: breja krava, svinja; nižje pog. siten kakor breja mačka // knjiž., ekspr. obilen, nabrekel: kosmi brejih oblakov
  17.      brejíti  -ím tudi bréjiti -im nedov., bréji ( í; ẹ̄ ẹ̑) povzročati brejost: bik breji
  18.      bréjnica  in brejníca -e ž (ẹ̑; í) vet. breja žival
  19.      bréjost  -i ž (ẹ́) stanje breje živali: čez tri mesece bo kravi potekla brejost; v drugi polovici brejosti
  20.      brék  -a m (ẹ̑) odprt, lahek voz na štirih kolesih za več oseb: pripeljal se je v breku
  21.      bréka  -e ž (ẹ́) bot. gozdno drevo z belimi cveti in drobnimi rjavimi plodovi, Sorbus torminalis
  22.      brékanica  -e ž (ẹ́) bot. gojeno ali divje rastoče drevo z rumenimi, drobni hruški podobnimi plodovi; skorš
  23.      brékovec  -vca m (ẹ́) bot. breka
  24.      brême  -éna sẹ́) 1. težek predmet, ki se nosi navadno na ramenih: naložiti si breme; nositi breme na plečih; odložiti, odvreči breme z ramen; opotekati se pod težo bremena / maksimalno dovoljeno breme za vozilo tovor / nar. breme dračja butara, sveženj 2. težava, skrb, nadloga: težko breme mu je padlo od srca; vsak mora nositi svoje breme / breme let, starosti 3. s prilastkom dolžnost, obveznost: odvzeti ženam gospodinjska bremena; država je prevzela nase breme plačevanja stroškov za vzdrževanje onemoglih // nav. mn. dajatev, davščina: pritiskala so ga velika bremena; oprostili so kmeta tlake, desetine in drugih bremen; davčna bremena ● bila je v breme sosedom sosedje so skrbeli zanjo, so jo preživljali; pasti občini v breme živeti na stroške občineekon. prispevki gredo v breme proračuna se plačujejo iz proračuna; fin. v breme leva stran, kolona v knjigovodskih kontih, kamor se vpisujejo obremenitve; knjižiti v breme; jur. dokazno breme
  25.      bremenàt  -áta -o prid. ( ā) star. obremenjen, otovorjen: bil je bremenat knjig / bremenata žena noseča

   1.359 1.384 1.409 1.434 1.459 1.484 1.509 1.534 1.559 1.584  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA