Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (14.634-14.658)


  1.      nèznàn  in nèznán -ána -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-á; ȅ-á) nepomemben, brezpomemben: delo neznanega avtorja; na seznamu so bila samo neznana imena ♪
  2.      nèznánstvenost  -i ž (ȅ-ȃ) lastnost, značilnost neznanstvenega: dokazovati neznanstvenost trditve / neznanstvenost mišljenja / tak način dela vodi k neznanstvenosti ♪
  3.      nèzrèl  in nèzrél -éla -o [eu̯] prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́; ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́) ki ni zrel: nezrela koruza; nezrelo sadje / nezrelo seme / nezrel mladoletnik; čustveno in duševno nezrel človek / ekspr. organizacijsko nezrelo vodstvo // ekspr. neizoblikovan, neizdelan: nezrelo literarno delo ♪
  4.      nezvéstnica  -e ž (ẹ̑) knjiž. nezvesta ženska: nezvestnici ni več zaupal ♪
  5.      nezvéstnik  -a m (ẹ̑) knjiž. nezvest moški: brezobziren nezvestnik ♪
  6.      nèzvestôba  -e ž (ȅ-ó) kar je nasprotno, drugačno od zvestobe: zakonska nezvestoba; nezvestoba v ljubezni; merila o zvestobi in nezvestobi / odpustiti možu nezvestobo / ekspr. poslovna nezvestoba kršitev obveznosti ♪
  7.      nèzvézen  -zna -o prid. (ȅ-ẹ̑) knjiž., redko brezzvezen, nepovezan: nezvezno govorjenje ♦ mat. nezvezna funkcija, spremenljivka nèzvézno prisl.: nezvezno govoriti ♪
  8.      nèzvéznost  -i ž (ȅ-ẹ̑) knjiž., redko brezzveznost, nepovezanost: nezveznost govorjenja ♪
  9.      nèzvóčnik  -a m (ȅ-ọ̑) lingv. zveneči ali nezveneči soglasnik, ki zahteva pred seboj po zvenečnosti enak soglasnik: zvočniki in nezvočniki ♪
  10.      néža  -e ž (ẹ̑) 1. nar. zahodno večja ročna lesena ali lončena posoda za vino: natočiti vino v nežo / neža vina 2. bot., v zvezi bodeča neža bodeča rastlina, katere cveti se v vlažnem vremenu zapirajo, Carlina acaulis: bodeče neže na pašniku ♪
  11.      nèžaljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni žaljiv: nežaljiv dovtip, humor; njegova vprašanja so bila mirna, nežaljiva / v polemiki je bil oster, a nežaljiv nèžaljívo prisl.: nežaljivo se vesti; nežaljivo dovtipen človek ♪
  12.      nèželèn  tudi nèželjèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) knjiž. nezaželen: prišel je nepoklican in neželen / neželeni pojavi v gospodarstvu ♪
  13.      nèželézen  -zna -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni železen: neželezni žeblji / neželezne kovine vse kovine razen železa in železovih zlitin / neželezna metalurgija ♪
  14.      néžica  -e ž (ẹ̑) 1. pog. kovanec za 5 par: plačal je s samimi nežicami 2. manjšalnica od neža 1: nežica, polna vina ◊ zool. manjša sladkovodna riba s šestimi brčicami okrog ust, Cobitis taenia ♪
  15.      nèžigósan  -a -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni žigosan: kolek še ni žigosan / zbiral je nežigosane znamke ♪
  16.      néžka  -e ž (ẹ̑) pog. kovanec za 5 par: sprevodnik ji je vrnil same nežke ♪
  17.      nežno... 1 prvi del zloženk nanašajoč se na nežen: nežnočutnost, nežnokožen, nežnopolt ♪
  18.      niánsa  -e ž (ȃ) 1. vsaka od različnih barv iste barvne osnove; odtenek: na sliki je opaznih sedem nians modre barve; rumena barva v tej niansi mi ni všeč / med rdečo in rumeno barvo je dosti nians / barvna niansa / ekspr. letos so moderne svetle nianse svetle barve 2. redko vsak od različnih čutno zaznavnih pojavov iste vrste; odtenek: svetlobna niansa; ta ton, vonj ima dosti nians / med lepim in grdim je veliko nians 3. navadno s prilastkom zelo majhna sestavina kakega čutno zaznavnega pojava, ki izraža, nakazuje kako čustvo, razpoloženje; odtenek: v njegovem glasu je zaznal nianso strahu, upornosti / dati besedi posebno nianso pomenski prizvok 4. vsaka od nebistvenih različnih oblik kakega pojava; odtenek: beseda je dobila novo pomensko nianso / politične nianse v stranki // zelo majhna sestavina, značilnost česa: pozna marsikatero nianso človeške duševnosti; prevodu ni uspelo ohraniti vseh nians originala 5. redko vrsta, sorta: prišli so ljudje različnih nazorskih nians; klerikalizem blažje nianse 6. nav. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi za nianso izraža zelo majhno stopnjo: ta barva je za nianso pretemna; danes je za nianso bolje ♪
  19.      nicéjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Nicejo: nicejske razvaline ♦ rel. nicejski cerkveni zbor cerkveni zbor leta 325, na katerem je bil zavrnjen arianizem; nicejska veroizpoved ♪
  20.      nìč  štev. neskl. (ȉ) 1. izraža število nič [0]: nič in nič je nič; pet množeno z nič je nič; nič celih nič ena 0,01; ura je sedem nič pet 705; vrednosti od nič do neskončno // izraža številko nič: tekma se je končala s tri proti nič / zavrteti gumb priprave na nič ∙ pog., šalj. ena nič zate za zdaj si ti v prednosti, si me premagal ♦ lingv. pripona nič [∅] pripona, ki glasovno ni izražena; med. krvna skupina nič [0] 2. izraža izhodiščno vrednost na (merilni) lestvici med pozitivnim in negativnim: temperature bodo okoli nič / vodno stanje nič normalno // teh. izraža dogovorjeno izhodišče za merjenje fizikalne količine: vidljivost nič / publ. trenutek nič pri odštevanju (za start) ♪
  21.      níčeln  -a -o [čǝl] prid. (ȋ) nanašajoč se na ničlo: ničelni simbol, znak / ničelni položaj; ničelna lega kazalca na merilni lestvici ● publ. svoje življenje je spet začenjal na ničelni točki na izhodiščni, začetni točki; na hierarhično, socialno najnižji točki ◊ elektr. ničelni element element, ki po opravljeni operaciji v (elektronskem) računalniku da rezultat nič; ničelni vodnik nični vodnik; fiz. ničelna metoda merilna metoda, pri kateri se določi merjena količina z uravnovešenjem, tako da kaže instrument odklon nič; ničelna točka izhodiščna točka na merilni lestvici, kjer je vrednost merjene količine enaka nič; geom. ničelni vektor vektor z absolutno vrednostjo nič; psih. absolutna ničelna točka umskega razvoja začetek javljanja umskih, duševnih pojavov pri človekovem zarodku; teh. ničelna črta črta na diagramu, grafikonu, ki kaže vrednost nič; voj. ničelna točka točka na zemeljski površini pod središčem jedrske eksplozije ali nad njim ♪
  22.      níčen 1 -čna -o prid. (ȋ) knjiž. 1. zelo majhen, neznaten: ta razdalja je v primeri z vesoljskimi nična / tuje težave so se mu zdele v primeri z lastnimi nične / spreti se zaradi nične malenkosti / med ljudmi se je počutil ničnega 2. ekspr. malovreden, ničvreden: svet se mu je zazdel prazen in ničen; bogastvo, slava, kako nično je to / te vrednote so postale nične / zapravljati čas z ničnimi pogovori 3. neprepričljiv, neutemeljen: nična opravičila / napoved se je izkazala za nično zgrešeno, zmotno 4. ki je brez učinka, koristi: vsa prizadevanja so bila nična / nične sanje, želje ● knjiž., ekspr. kaj pa skrbi ljudi usoda kakega ničnega uradnika nepomembnega, brezpomembnega ◊ jur. nična odločba, pogodba odločba, pogodba, ki ne izpolnjuje nujnih pogojev za svoj nastanek in zato ne more imeti pravnih učinkov, posledic ♪
  23.      níčka  -e ž (ȋ) star. prazna srečka: potegniti ničko; pren. vsi bojni pohodi — nička za ničko ♪
  24.      ničvédec  -dca m (ẹ̑) knjiž., redko nevednež: družba ničvedcev in pustolovcev ♪
  25.      nihálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nihalo ali nihanje: nihalno število / nihalna ura; nihalna vrata vrata, ki se odpirajo navzven in navznoter; nihalna žičnica žičnica, pri kateri se vlečna vrv pri eni vožnji premika naprej, pri drugi nazaj ♦ les. nihalna krožna žaga krožna žaga z rezilno ploščo, vpeto v nihajoč okvir; mont. nihalni oder železna konstrukcija, ki se pri obzidavi spušča v jašek po škripcu; teh. nihalni ležaj ležaj, ki dopušča majhen nagib med osjo nepremičnega dela in osjo tečaja ali gredi ♪

   14.509 14.534 14.559 14.584 14.609 14.634 14.659 14.684 14.709 14.734  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA