Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (14.559-14.583)



  1.      nèusposóbljen  -a -o prid. (-ọ̑) ki ni usposobljen: strokovno neusposobljeni delavci; za to delo je neusposobljen
  2.      nèustaljèn  -êna -o in nèustáljen -a -o prid. (- -é; -) ki ni ustaljen: neustaljeni izrazi, pojmi / mladi, še neustaljeni ljudje
  3.      nèustaljênost  in nèustáljenost -i ž (-é; -) lastnost, značilnost neustaljenega: neustaljenost izrazov / niso mu zaupali zaradi njegove neustaljenosti
  4.      nèustáven  -vna -o prid. (-á) jur. brezustaven: neustavna doba // protiustaven: neustavno dejanje
  5.      nèustavljív  -a -o prid. (- -í) 1. ki se ne da ustaviti, zadržati: neustavljiv napad; neustavljiv razvoj industrije; neustavljiva moč, vnema / stresal ga je neustavljiv drget; neustavljiv smeh 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neustavljiva želja; zajelo ga je neustavljivo razburjenje / njena neustavljiva ljubkost ga je premagala ∙ ekspr. z neustavljivo silo jo je vleklo domov zelo, močno nèustavljívo prisl.: neustavljivo drveti, prodirati; neustavljivo lep otrok
  6.      nèustávnost  -i ž (-á) jur. brezustavnost: neustavnost dobe // protiustavnost: neustavnost akta
  7.      nèustrášen  -a -o prid. (-) knjiž. pogumen, odločen: neustrašeni borci, vojaki / z neustrašenim glasom je povedal, kaj misli o njem
  8.      nèustrášen  -šna -o prid. (-) pogumen, odločen: pogumni, neustrašni ljudje / poznali so njegov neustrašni značaj
  9.      nèustrášenost  -i ž (-) knjiž. pogumnost, odločnost: komaj je čakal prilike, da bi pokazal svojo neustrašenost
  10.      nèustrašljív  -a -o prid. (- -í) redko pogumen, odločen: neustrašljiv človek, junak
  11.      nèustvarjálen  -lna -o prid. (-) ki ni ustvarjalen: to so neustvarjalni ljudje / njegov neustvarjalni odnos ovira sodelavce
  12.      nèutešljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da utešiti: v svoji potrtosti je bila neutešljiva / neutešljiva žalost / neutešljiva lakota, žeja // knjiž. neizpolnljiv, neuresničljiv: neutešljive želje; misel na dom jo je navdala z neutešljivim hrepenenjem nèutešljívo prisl.: neutešljivo jokati
  13.      nèutrudljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost neutrudljivega človeka: zaradi svoje neutrudljivosti je delal noč in dan / knjiž. v svoji neutrudljivosti ni nehal raziskovati neutrudnosti
  14.      nèvábljen  -a -o prid. (-á) knjiž. nepovabljen: nevabljeni gostje
  15.      nevárnost  -i ž (á) 1. možnost nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega sploh: nevarnost mu grozi; nevarnost je minila; ni se zavedal nevarnosti; izpostavljati se nevarnosti; čutiti, slutiti nevarnost; naznanjati, opozarjati na nevarnost; pravočasno odkriti, odvrniti nevarnost; evfem. pot ni brez nevarnosti je nevarna; rešil ga je iz nevarnosti; ekspr. fant kar sili v nevarnost; spravljati, spuščati se v nevarnost; umikati se pred nevarnostjo; huda, velika nevarnost; ušel je smrtni nevarnosti // v povedni rabi stanje, nastalo zaradi take možnosti: bili so v veliki nevarnosti; niti vedeli niso, da so v življenjski nevarnosti smrtni nevarnosti; publ. bolnik je že izven nevarnosti iz nevarnosti 2. navadno z rodilnikom razmere, okoliščine, zaradi katerih lahko pride do nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega sploh: nastopila je nevarnost plazov; nevarnost požara, vojne, za vojno / skupna, splošna nevarnost ki zadeva več ljudi, skupin 3. ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža veliko verjetnost, da se bo zgodilo kaj slabega, neprijetnega: nevarnost je, da se hiša podre / iron. ni nevarnosti, da bi se poboljšal ne bo se poboljšal 4. publ. odgovornost, tveganje: blago so poslali na njihov račun in na njihovo nevarnost 5. lastnost, značilnost nevarnega: zavedajo se nevarnosti poskusa; opozorili so ga na nevarnost njegove odločitve ● ekspr. pogumno je gledal nevarnosti v obraz ni se ji izognil, ni se umaknil pred njo; ekspr. s tem spravlja v nevarnost svoje dobro ime daje možnost za zmanjšanje spoštovanja; ekspr. rumena nevarnost naraščanje političnega, gospodarskega vpliva pripadnikov rumene raseavt. znaki za nevarnost; jur. nevarnost možnost, da se zavarovana oseba, zavarovani predmet poškoduje, uniči
  16.      nèvážnost  -i ž (-á) lastnost, značilnost nevažnega: sklicevali so se na nevažnost opisanih okoliščin; važnost in nevažnost vprašanja
  17.      nèveljávnost  -i ž (-á) lastnost, značilnost neveljavnega: neveljavnost oporoke, pogodbe
  18.      nevérnež  -a m (ẹ̑) 1. kdor (česa) ne verjame: prepričal je celo največje neverneže 2. star. brezverec: rekli so, da je nevernež
  19.      nèvésten  -tna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) ki mu manjka vestnosti, natančnosti: površen, nevesten delavec / nevestno poslovanje
  20.      nèvíden  -dna -o prid. (-) 1. ki se ne vidi, ne opazi: skozi nevidne razpoke je nepretrgoma pihalo / nevidne napake, pomanjkljivosti / ekspr. v tistem trenutku bi se rad naredil nevidnega / knjiž.: nevidna nevarnost; ljudje so se začeli zbirati kot na nevidno povelje 2. ki se s prostim očesom ne vidi: bakterije so nevidne; nevidna živa bitja 3. ki je tako narejen, izdelan, da se ne vidi: neviden šiv, vbod / nevidno črnilo tekočina, ki postane vidna šele po kemični reakciji; nevidno pisanje pisanje z nevidnim črnilom / odšel je skozi nevidna vrata v steni skrivna 4. ekspr. neznan: nevidna roka mu je dala na mizo šopek cvetlic / nevidna sila mu je ustavljala korak ◊ geom. nevidni rob; nevidna ploskev; gost. nevidni lom razbitje posode, za katero se ne ve, kdo ga je povzročil nèvídno prisl.: nevidno se nasmehniti
  21.      nevíhten  -tna -o prid. () nanašajoč se na nevihto: nevihtni pojavi / nevihten dan; letošnje poletje je bilo zelo nevihtno / nevihtno nebo ♦ meteor. nevihtni oblak; nevihtna fronta
  22.      nèvisòk  -ôka -o prid. (- -ó) nav. ekspr. srednje visok: nevisoke gore; nevisoko drevo, poslopje // evfem. nizek: prodal je za nevisoko ceno / nevisok položaj v službi / med vrati je stal nevisok, zgrbljen možiček majhen
  23.      nèvíteški  -a -o prid. (-) ki ni viteški: biti neviteškega rodu / ekspr. to je neviteško vedenje nèvíteško prisl.: neviteško se braniti
  24.      nèvljúden  -dna -o prid. (-ū) ki mu manjka vljudnosti: nevljuden otrok; biti nevljuden / nevljudno vedenje nèvljúdno prisl.: nevljudno odgovoriti, se vesti
  25.      nèvljúdnež  -a m (-) ekspr. nevljuden človek: velik nevljudnež je

   14.434 14.459 14.484 14.509 14.534 14.559 14.584 14.609 14.634 14.659  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA