Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (14.426-14.450)


  1.      nesréčen  -čna -o prid., nesréčnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki čuti zaradi stanja, v katerem je, duševne bolečine: nesrečen človek; bil je zelo nesrečen; čuti se nesrečnega; če se poročiš z njim, boš nesrečna; dela se nesrečno / ekspr. njegovo srce je žalostno in nesrečno // nav. ekspr. ki izraža, kaže tako stanje: tako nesrečen obraz ima / odganjal ga je od nesrečnih misli / to je nesrečna zgodba 2. ki je doživel nesrečo: ko jim je pogorela hiša, se je nesrečna družina preselila k sorodnikom 3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: ti nesrečni fant, že spet si zamudil; ta nesrečna bluza mi kar naprej leze izza krila; ta nesrečna pijača ga bo čisto uničila / bilo je le nesrečno naključje, da se je to zgodilo ● ekspr. nesrečen je, da se kamnu smili zelo; nesrečna ljubezen ljubezen, ki je ljubljena oseba ne vrača; ekspr. ima nesrečne roke vedno naredi kaj narobe; trinajst je nesrečna številka po ljudskem verovanju kar ima tako številko, povzroči nesrečo, neprijetnost; ekspr. rojen je pod nesrečno zvezdo v življenju nima sreče; knjiž. kraj nesrečnega imena kraj, kjer se je zgodilo kaj hudega, usodnega nesréčno prisl.: nesrečno gledati, pasti; biti nesrečno zaljubljen; sam.: nesrečnemu pomilovanje nič ne pomaga ♪
  2.      nesrečenôsen  -sna -o prid. (ó ō) knjiž. ki prinaša nesrečo: nesrečenosen človek ♪
  3.      nèstabílen  -lna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni stabilen: nestabilen čoln; podstavek je nekoliko nestabilen / nestabilen teren / publ.: nestabilen gospodarski položaj; nestabilne cene spremenljive ♦ fiz., kem. nestabilno atomsko jedro jedro, ki radioaktivno razpade ♪
  4.      nestáti  -stánem dov. (á ȃ) zastar. zmanjkati: prehitro je nestalo mesa // izginiti: nestala sta brez sledu ♪
  5.      nêsti  nêsem nedov., tudi nesó; nésel nêsla (é) 1. držati kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža na osebek, in hoditi: nesti kovček; nesti naročje drv; nesti zastavo na čelu sprevoda; ker otrok ni mogel hoditi, ga je oče nesel; nesti na glavi, hrbtu; nesti na nosilih, v košu; daleč, hitro, težko nesti / lisica je nesla v gobcu kokoš // dov. in nedov. tako držati kaj in iti kam z določenim namenom: nesi jim malico; nesi mu podpisat; nesti otroka k zdravniku; nesti na trg; nesti aparat v popravilo; pog. nesti denar na banko v banko / pog. knjigo moraš nesti nazaj vrniti 2. navadno s prislovnim določilom povzročati a) da se kaj premika zlasti po vodi, zraku: tok ga je nesel v vrtinec; valovi so nesli čoln proti skalam; veter nese pesek tudi po več sto kilometrov daleč; ekspr. množica ga je kar nesla po trgu; pesn. kam te, lastovka, nesejo peruti kam letiš / knjiž. veter je nesel glasove po gozdu b) da kaj prihaja kam: veter jim je nesel prah v oči; brezoseb. vso pot ji je neslo dež v obraz / ekspr. letalo jih je neslo v domovino 3. nav. ekspr. iti h komu z namenom a) povedati mu kaj: nesem mu veselo novico, da se je vrnil sin; nesti komu sporočilo / nesi mu pozdrave b) dati mu kaj: dala mu je poljub in mu rekla, naj ga nese sinu / vznes. partizani nesejo prostost še neosvobojenim bratom 4. ekspr., s prislovnim določilom povzročati, da kdo kam gre: sama kljubovalnost ga je nesla v takem vremenu v planine; nemir ga je nesel v svet; le kaj ga nese k sosedu / brezoseb.: že večkrat ga je neslo v tujino; kam te je pa neslo tako hitro kam si šel, hitel 5. dov. in nedov., s prislovnim določilom narediti, da pride kaj na določeno mesto: nesti kozarec k ustom; nesti žlico v usta; nesti si tobak pod nos / knjiž. nesla si je roke pred oči in zajokala 6. s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom izraža, da je delovanje česa tako, kot nakazuje določilo: puška, top nese daleč, previsoko / njegov daljnogled malo nese / žarg., šport. ta skakalnica dobro nese omogoča dolge, varne skoke 7. pog., navadno s prislovnim določilom biti boljši, sposobnejši: kot govornik nese vsakega advokata; pri delu nese vsakogar / ni več mlada, vendar nese vsako dekle je lepša, privlačnejša / Kolumba so za pet stoletij nesli Vikingi prehiteli 8. pog. dajati, prinašati korist: gostilna, obrt dobro nese; brezoseb. ni mu dovolj neslo, pa je pustil / to nese lepe dobičke 9. pri perutnini izločati jajca: jarčke so začele nesti / nesti debela jajca ● redko leseni most bo težko nesel tako težo vzdržal; ekspr. moral je popustiti, sicer bi ga nasprotniki nesli premagali; spravili v neugoden, slab položaj; noge nesejo ekspr. noge ga več ne nesejo ne more več hoditi; ekspr. naj gre, kamor ga noge nesejo kamor hoče; ekspr. šel je, kamor so ga noge nesle brez naprej določenega cilja; ekspr. teci, kolikor te noge nesejo kolikor hitro moreš; ekspr. kamor oči nesejo, so sama polja vse naokrog; star. pesmi bodo nesle tvojo lepoto po deželi razširjale, razglašale; jahali so, kot bi jih nesel veter zelo hitro; ekspr. to te bo neslo ne boš uspel; ne boš utegnil opraviti dela; pog., ekspr. spet neseš glavo, kožo naprodaj se izpostavljaš smrtnim nevarnostim; pog., ekspr. slišal je kričanje, pa je nesel nos k oknu je pogledal skozi okno; ekspr. problem sem nesel s seboj na počitnice mislil sem nanj tudi na počitnicah; žarg., šport. nesti tekmece za šest točk premagati s šestimi točkami; pog. lepo doto je nesla od hiše dobila; vznes. jutri ga bodo nesli k večnemu počitku ga bodo pokopali; ekspr. nesti komu kaj na nos povedati, kar se ne bi smelo; vznes. skrivnost je nesel s seboj v grob nikomur je ni povedal; pog. kar sliši, nese naprej pove drugim; ovadi; pog. če ga bo celo noč tako neslo, nas bo do jutra zametlo če bo tako snežilo; pog., ekspr. dosti ga nese spiti more mnogo alkoholne pijače, ne da bi se upijanil; ekspr. pojdi že, bog te nesi izraža nejevoljo, nestrpnost nêsti se s prislovnim določilom 1. ekspr. ponosno, samozavestno iti, stopati: glej ga, kako se nese; vzravnano se je nesla mimo fantov / konja sta se mogočno nesla skozi vas 2. knjiž. premikati se, gibati se: balončki so se nesli čez mesto; po nebu se nese temen oblak / le kam se nese jata vran leti; ladja se nese na odprto morje plove, plava // širiti se, razširjati se: glasovi so se nesli čez reko; vonj akacij se nese po ravnini / žalostna novica se je nesla po vsej deželi / to je njegova mati, se je neslo od ust do ust nesóč -a -e: zadel se je v natakarico, nesočo dva vrčka piva nesèn tudi nešèn -êna -o: odložiti neseno stvar; z vetrom neseno listje ♪
  6.      nestorianízem  -zma m (ȋ) rel. nauk škofa Nestorija iz 5. stoletja o Kristusovi božji in človeški naravi: pristaši nestorianizma ♪
  7.      nèstorjèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) neopravljen, nenarejen: čaka ga še veliko nestorjenega dela; sam.: na tem področju je še veliko nestorjenega ♪
  8.      nèstrojèn  -êna -o tudi nèstrójen -a -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é; ȅ-ọ́) usnj. ki ni strojen, ni ustrojen: nestrojena koža ♪
  9.      nèstrokóvnost  -i ž (ȅ-ọ̄) lastnost, značilnost nestrokovnega: nestrokovnost izražanja v razpravi zmanjšuje njeno vrednost / odpravljati nestrokovnost v poslovanju ♪
  10.      nèstŕpen  -pna -o prid. (ȅ-r̄) ki mu manjka strpnosti, razumevanja: nestrpen človek; do drugače mislečih je precej nestrpen / njihovo nestrpno stališče je vzbudilo ogorčenje nèstŕpno prisl.: nestrpno presojati ♪
  11.      nestŕpen  -pna -o prid., nestŕpnejši (r̄) ki čuti, izraža (trenutno) vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa: nestrpni gledalci, poslušalci; treba se bo vrniti, doma so gotovo že nestrpni; postati nestrpen / hodil je s hitrimi, nestrpnimi koraki; z nestrpno kretnjo si je prižgal cigareto / nestrpno čakanje nestŕpno prisl.: nestrpno čakati, ozirati se ♪
  12.      nèstrpljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) star. nestrpen, nerazumevajoč: nestrpljivi politiki / nestrpljivi odnosi ♪
  13.      nestrpljív  -a -o prid. (ȋ í) star. nestrpen, neučakan: bil je zelo nestrpljiv, kako se bo zgodba razpletla nestrpljívo prisl.: nestrpljivo je pogledoval na uro ♪
  14.      nèstrpljívost  -i ž (ȅ-í) star. nestrpnost, nerazumevanje: narodnostna, verska nestrpljivost ♪
  15.      nestrpljívost  -i ž (í) star. nestrpnost, neučakanost: komaj je premagoval svojo nestrpljivost / z nestrpljivostjo je hodila od okna do vrat ♪
  16.      nèstŕpnež  -a m (ȅ-ȓ) ekspr. nestrpen, nerazumevajoč človek: politični nestrpneži ♪
  17.      nestŕpnež  -a m (ȓ) ekspr. nestrpen, neučakan človek: nestrpneža so s težavo pomirili / nestrpnež je komaj čakal, da pride na vrsto ♪
  18.      nèstŕpnost  -i ž (ȅ-r̄) pomanjkanje strpnosti, razumevanja: težko je bilo sodelovati z njimi zaradi njihove nestrpnosti / narodnostna, rasna, verska nestrpnost ♪
  19.      nestŕpnost  -i ž (r̄) lastnost, značilnost nestrpnega, neučakanega človeka: ko jo je pričakoval na postaji, je le težko premagoval svojo nestrpnost / srce mu je močno udarjalo od nestrpnosti ♪
  20.      nèstrupén  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni strupen: nestrupena snov / strupene in nestrupene gobe, rastline; nestrupene kače ♪
  21.      nèstváren  -rna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki ni stvaren: stvarni in nestvarni predmeti / v govorjenju je precej nestvaren; nestvarne želje / ekspr. živi v nestvarnem svetu / nestvarni podatki neresnični nèstvárno prisl.: nestvarno govoriti ♪
  22.      nèstvárnost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nestvarnega: stvarnost in nestvarnost mišljenja / umik v nestvarnost ♪
  23.      nestvòr  -ôra m (ȍ ó) knjiž. pošast, spaka: pred seboj je zagledala čuden nestvor / le kako je mogel pripeljati v hišo ta nestvor / nestvor domišljije ♪
  24.      nèsúkan  -a -o prid. (ȅ-ú) tekst. ki ni sukan: nesukana preja ♪
  25.      nèsumljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni sumljiv: nesumljiv človek / nesumljivo ime / nesumljiva izjava ♪

   14.301 14.326 14.351 14.376 14.401 14.426 14.451 14.476 14.501 14.526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA