Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (14.359-14.383) ![](arw_left.gif)
- nèrazdrobljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nezdrobljiv: zdelo se je, da je skala nerazdrobljiva / ekspr. ljudstvo je ječalo v nerazdrobljivih okovih ♪
- nèrazgonéten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) zastar. skrivnosten, nenavaden: njegovo nerazgonetno življenje / nerazgonetne uganke nerešljive, nerazrešljive ♪
- nèrazjasnljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nepojasnljiv: nerazjasnljiv dogodek ♪
- nèrazkrít -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni razkrit, ni znan: krivci so ostali nerazkriti; nerazkrita laž / nerazkrita skrivnost ♪
- nèrazkrojèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni razkrojen: nerazkrojene snovi ♪
- nèrazkrojljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da razkrojiti: prepovedati uporabo nerazkrojljivih detergentov / knjiž. po analizi velike umetnine ostane pogosto še kak nerazkrojljiv element ki se ne da razčleniti ♪
- nèrazlóčen -čna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni razločen, ni jasen: govori z nerazločnim glasom; zaslišal je nerazločen šum; mrmral je nerazločne besede / nerazločna izgovarjava; nerazločna pisava / nerazločne slutnje ● zastar. nerazločna snov nedeljiva, neločljiva nèrazlóčno prisl.: nerazločno govoriti, pisati; nerazločno videti; sam.: zašepetal je nekaj nerazločnega ♪
- nèrazločljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. knjiž. neločljiv, nerazdružen: to dvoje je nerazločljivo / ekspr. nerazločljiva prijatelja 2. star. nerazločen, nejasen: nerazločljivo šepetanje ♪
- nèrazlóčnost -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nerazločnega: nerazločnost govorjenja ♪
- nèrazložèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni razložen, ni pojasnjen: nerazložena teorija; nerazloženo stališče / nerazloženo besedilo ♪
- nèrazložljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da razložiti, pojasniti: čuden, nerazložljiv pojav; nerazložljiv umor; storiti kaj iz nerazložljivih vzrokov; nerazložljive skrivnosti / njena žalost je bila nerazložljiva ♪
- nèrazložljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nerazložljivega: govorili so o nerazložljivosti tega dejanja ♪
- nèrazporejèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni razporejen, ni razvrščen: nekateri vojaki so bili še nerazporejeni / neraziskano, nerazporejeno arhivsko gradivo ♪
- nèrazsóden -dna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni razsoden: nerazsoden človek; očitali so mu, da so njegovi spisi preračunani na okus nerazsodne množice / nerazsodno ravnanje ♪
- nèrazúmen -mna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) 1. ki nima razuma, pameti: razumna in nerazumna bitja // ki mu manjka razuma, pameti: ne bi si mislil, da so tako okorni in nerazumni / gledal ga je z velikimi, nerazumnimi očmi 2. nerazsoden, nespameten: mlad, še nerazumen mladenič / nerazumno dejanje, ravnanje / evfem. kdo bo poslušal to nerazumno govorjenje neumno 3. star. ki se mu ne da ugotoviti pomen; nerazumljiv: mrmra nerazumne besede / nagovoril ga je v njemu nerazumnem jeziku nèrazúmno prisl.: nerazumno gledati; ne ravnaj tako nerazumno ♪
- nèrazvézan -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni razvezan: nerazvezani snopi ♪
- nèrazvrščèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni razvrščen, ni razporejen: nerazvrščeni delavci / priučeni risarji in čistilci so navedeni v skupini nerazvrščenih poklicev ♪
- nèrédkokdàj prisl. (ȅ-ẹ́-ȁ) ekspr. velikokrat, večkrat: neredkokdaj se je spomnil nanjo ♪
- nèrentabílen -lna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni rentabilen: nerentabilna proizvodnja; nerentabilno poslovanje / ukiniti nerentabilne železniške proge; velike ladje so pogosto nerentabilne / izbral si je precej nerentabilen poklic nèrentabílno prisl.: nerentabilno investirati, poslovati ♪
- nèrésnost -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost neresnega človeka: jezila ga je njena neresnost / neresnost predloga ♪
- nergáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na nergače: nergaško ravnanje, vedenje / nergaški obraz / nergaški človek nergav ♪
- nèríman -a -o prid. (ȅ-ȋ) lit. ki ni riman: nerimani verzi; dvojica nerimanih in dvojica rimanih vrstic ♪
- nèrjavèč -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) poljud. odporen proti rjavenju, strok. nerjaven: nerjaveča pločevina, žica; nož iz nerjavečega jekla ♪
- nèrjáven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) teh. odporen proti rjavenju: nerjavna kovina, zlitina; nerjavno jeklo ♪
- neróda -e ž (ọ̑) ekspr. neroden, okoren človek: ne bo mogel priti na vrh, ta neroda / nič pametnega si ne izmisli, neroda je nespreten, neiznajdljiv človek / kot psovka zakaj pa ne pozdraviš, neroda nerodna ♪
14.234 14.259 14.284 14.309 14.334 14.359 14.384 14.409 14.434 14.459