Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (14.334-14.358) ![](arw_left.gif)
- nèprevedljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da prevesti, prevajati: neprevedljiv izraz; neprevedljiva pesem / neprevedljiv pesniški jezik ♪
- nèprevóznost in nèprevôznost -i ž (ȅ-ọ̄; ȅ-ó) lastnost, značilnost neprevoznega: cesto so zaprli zaradi neprevoznosti ♪
- nèprídoven -vna -o prid. (ȅ-í) star. malo vreden, nekoristen: končajva to nepridovno govorjenje / nepridovna novica slaba, neprijetna / pusti pri miru te nepridovne ljudi malovredne, ničvredne ♪
- nèprikláden -dna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) neprimeren: svojo prošnjo je izrekel v precej neprikladnem trenutku / njegova obleka je bila za v hribe neprikladna ♪
- nèprilagojèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni prilagojen: neprilagojeno ravnanje, vedenje / neprilagojen človek; družbeno neprilagojen ♪
- nèpriljúdnost -i ž (ȅ-ú) lastnost, značilnost nepriljudnega človeka: zaradi njegove nepriljudnosti ga sosedje niso marali ♪
- nèpriprávljenost -i ž (ȅ-ȃ) stanje nepripravljenega človeka: naloge niso opravili zaradi svoje nepripravljenosti / nepripravljenost na življenje // pomanjkanje volje, hotenja za kaj: pokazati nepripravljenost za pomoč ♪
- nèprisôten -tna -o prid. (ȅ-ó) nenavzoč: govoriti o neprisotnih kolegih ∙ neprisoten pogled duševno odsoten ♪
- nèpristójen 1 -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni pristojen, ni pooblaščen: nepristojni organi; nepristojno sodišče ♪
- nèpristójen 2 -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) zastar. nedostojen: nepristojno govorjenje, vedenje ♪
- nèpristójnost 1 -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nepristojnega: dokazovati nepristojnost organov; nepristojnost tega sodišča ♪
- nèpristójnost 2 -i ž (ȅ-ọ́) zastar. nedostojnost: biti opomnjen zaradi nepristojnosti ♪
- nèpristópen tudi nèpristôpen -pna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄; ȅ-ó ȅ-ō) 1. ki ni pristopen: nepristopen kraj; s te strani je ledenik nepristopen / knjiž. celo za najnedolžnejšo šalo je nepristopna nedovzetna 2. ki ne kaže prijaznosti, dobrohotnosti v občevanju z ljudmi; nedostopen: tog, nepristopen človek; vedeli so, da je nepristopen ♪
- nèpristópnost tudi nèpristôpnost -i ž (ȅ-ọ́; ȅ-ó) lastnost, značilnost nepristopnega: gora mu je s svojo nepristopnostjo vzbujala strah / težko je živeti z njim zaradi njegove nepristopnosti nedostopnosti ♪
- nèpristránost -i ž (ȅ-á) nepristranskost: nepristranost ocenjevalcev / nepristranost kritike ♪
- nèpristránski -a -o prid. (ȅ-á) ki ni pristranski: nepristranski opazovalec; včasih je težko biti nepristranski / nepristranska kritika, sodba ♪
- nèpristránskost -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nepristranskega: bil je priljubljen zaradi svoje nepristranskosti / nepristranskost kritike ♪
- nèpristrásten -tna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) zastar. nepristranski, objektiven: v svojih sodbah je nepristrasten / nepristrastna ocena ♪
- nèprizadét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni prizadet: ob materini smrti je bil videti neprizadet; predavatelj je bil ob mrmranju poslušalcev neprizadet ni bil vznemirjen / neprizadet opazovalec bi stvar drugače presojal opazovalec, ki se ga stvar ne tiče / pri branju njegovih pesmi je ostal hladen, neprizadet / do problema kaže neprizadet odnos / pri potresu je bilo neprizadetih samo nekaj hiš nepoškodovanih; prebivalce so oskrbovali s hrano pri bombardiranju neprizadeti sosedje neoškodovani nèprizadéto prisl.: govoril je mirno, neprizadeto; neprizadeto opazovati ♪
- nèproblemátičen -čna -o prid. (ȅ-á) ki je brez problemov: njegovi liki so notranje neproblematični in zato človeško nezanimivi / tekst je preprost, neproblematičen jasen, razumljiv / publ. koncentracija alkohola v krvi pod to mejo je neproblematična nenevarna, neškodljiva ♪
- nèproizvajálec -lca [u̯c in lc] m (ȅ-ȃ) ki ni proizvajalec: proizvajalci in neproizvajalci ♪
- nèprostóren -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) 1. ki ni prostoren: neprostorna hiša 2. knjiž. ki ni prostorski: kompozicija slike je neprostorna ♪
- neptúnij -a m (ú) kem. umetno pridobljena težka radioaktivna kovina srebrno bele barve, element Np ♪
- nèrahločúten -tna -o prid. (ȅ-ū) ki ni rahločuten: nerahločutna, celo groba ženska / nerahločutno govorjenje / evfem. nerahločutno ravnanje, vedenje brezobzirno nèrahločútno prisl.: nerahločutno spraševati ♪
- nèrazcépen -pna -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki se ne da razcepiti, razdeliti: trdo, nerazcepno poleno ♦ mat. nerazcepna enačba enačba, v kateri ni mogoče nobene strani razstaviti na faktorje ♪
14.209 14.234 14.259 14.284 14.309 14.334 14.359 14.384 14.409 14.434