Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (14.276-14.300)



  1.      nèpodkován  -a -o prid. (-á) ki ni podkovan: nepodkovani konji / v hribe je šel v nepodkovanih čevljih / ekspr. v slovnici je popolnoma nepodkovan
  2.      nèpodréjanje  -a s (-ẹ́) kar je nasprotno, drugačno od podrejanja: nepodrejanje veljavnim družbenim normam
  3.      nèpogrešljívost  -i ž (-í) nav. ekspr. lastnost, značilnost nepogrešljivega: govorili so o nepogrešljivosti nekaterih snovi za rast / publ. bil je prepričan o nepogrešljivosti svojega stališča
  4.      nèpoklícen  -cna -o prid. (-) ki ni poklicen: poklicna in nepoklicna dejavnost / nepoklicne igralske družine nèpoklícno prisl.: nepoklicno se ukvarjati s čim
  5.      nèpokošèn  -êna -o prid. (- -é) ki (še) ni pokošen: vonj po nepokošeni travi / travniki so ostali nepokošeni
  6.      nèpolnoléten  -tna -o [n] prid. (-ẹ̑) ki (še) ni polnoleten: nepolnoletni otroci
  7.      nèpomirljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nepomirljivega: nepomirljivost sprtih strank / publ. nepomirljivost nasprotij, stališč
  8.      nèpopisljív  -a -o prid. (- -í) nepopisen: to je bil nepopisljiv občutek / ekspr. nepopisljivo navdušenje, veselje nèpopisljívo prisl.: sporočilo ga je nepopisljivo užalostilo
  9.      nèpopustljív  -a -o prid. (- -í) 1. ki ne popusti: dosleden, nepopustljiv vzgojitelj; do otrok je zelo nepopustljiv; nepopustljiv je v svojih zahtevah / nepopustljiva načela, stališča / nepopustljiva prizadevnost, vnema vztrajna 2. nenehen, neprestan: nepopustljiva bolečina / nepopustljiva skrb nèpopustljívo prisl.: nepopustljivo nasprotovati; nepopustljivo odklonilen odnos
  10.      nèporáščen  -a -o prid. (-) ki ni poraščen: neporaščen hrib / gladek, neporaščen obraz
  11.      nèporavnán  -a -o prid. (-á) ki (še) ni poravnan, ni plačan: neporavnan dolg, račun / neporavnan spor / neporavnana krivica ∙ ekspr. imata še neporavnane račune še nista poravnala medsebojnih navzkrižij; imata še medsebojne obveznosti
  12.      neporéden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) zastar. malovreden, ničvreden: imel je zelo neporednega sina
  13.      nèporočèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni poročen: neporočen moški; tri sestre so poročene, ena pa neporočena
  14.      nèporúšen  -a -o prid. (-ū) ki ni porušen: neporušena hiša
  15.      nèporúšen  -šna -o prid. (-ū) neporušljiv: utrdba se je zdela neporušna / neporušen mir
  16.      nèporušljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da porušiti: utrdba je s klasičnim orožjem neporušljiva / ekspr. neporušljiva enotnost
  17.      nèporušljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost neporušljivega: neporušljivost utrdbe / ekspr. neporušljivost njenega zaupanja ga je hrabrila
  18.      nèposedujóč  tudi nèposedujòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) publ., navadno v zvezi neposedujoči razred delavski razred, proletariat: izkoriščanje neposedujočega razreda v kapitalizmu
  19.      nèposeján  -a -o prid. (-ā) ki ni posejan: nezorana in neposejana njiva
  20.      nèposlúšnež  -a m (-) ekspr. neubogljiv človek, zlasti otrok: mati se je neprenehoma jezila nad neposlušneži / upornike in neposlušneže so strogo kaznovali nepokorne ljudi
  21.      nèposušèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni posušen: neposušena barva; še neposušeno seno
  22.      nèpotešljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da potešiti: v svoji žalosti je nepotešljiv / obšla ga je nepotešljiva jeza / knjiž. nepotešljiva želja neizpolnljiva, neuresničljiva // ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nepotešljiv pohlep; nepotešljiva ženska radovednost; njegovo sovraštvo je nepotešljivo nèpotešljívo prisl.: nepotešljivo jokati; nepotešljivo jezen, žalosten
  23.      nèpotrébnost  -i ž (-ẹ́) lastnost, značilnost nepotrebnega: dokazoval je nepotrebnost tujk / ekspr. hudo mu je bilo ob spoznanju svoje nepotrebnosti / knjiž. kupovati nepotrebnosti nepotrebne stvari
  24.      nèpoučênost  -i ž (-é) stanje nepoučenega človeka: krivico so mu storili zaradi nepoučenosti / presenetila ga je nepoučenost teh ljudi
  25.      nèpovràt  in nèpovrát -áta m (- -á; -) knjiž., v prislovni rabi, v zvezi v nepovrat izraža, da se kaj ne vrne, ne ponovi: izginiti, izgubiti se v nepovrat; njegov svet je utonil v nepovrat ∙ vznes. mnogi izmed njih so že odšli v nepovrat so umrli

   14.151 14.176 14.201 14.226 14.251 14.276 14.301 14.326 14.351 14.376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA