Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (14.251-14.275)



  1.      nèotesánka  -e ž (-á) ekspr. ženska, ki zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor: neverjetno, kakšna neotesanka je to
  2.      nèotesánost  -i ž (-á) ekspr. lastnost človeka, ki zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor: očitali so mu neotesanost / to je velika neotesanost
  3.      nèotipljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da otipati: zrak je neotipljiv / ekspr. otipljivi in neotipljivi svet / ekspr. neotipljivi dokaz; sam.: resnica je nekaj neotipljivega
  4.      nèotipljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost neotipljivega: neotipljivost zraka
  5.      neotomízem  -zma m () filoz. filozofska smer, ki obnavlja in razvija filozofijo Tomaža Akvinskega: pripadniki neotomizma na Slovenskem
  6.      nèotróški  -a -o prid. (-ọ́) ki ni otroški: neotroški glas; bled, neotroški obrazek / dekletce ima posebne, čisto neotroške navade nèotróško prisl.: neotroško resen, zamišljen otrok; sam.: v njenih očeh je nekaj neotroškega
  7.      nèovíran  -a -o prid. (-) ki ni oviran: neoviran promet / neoviran kulturni razvoj / človek mora biti v vsem neoviran / varno in neovirano življenje ki poteka brez težav, ovir nèovírano prisl.: neovirano napredovati
  8.      nèovrgljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da ovreči: to je neovrgljiv dokaz; neovrgljiva domneva, trditev; neovrgljivo dejstvo / neovrgljiva pravica; neovrgljiva resnica // nav. ekspr. ki se ne da zanikati, zatajiti: njegov vpliv na kulturni razvoj je neovrgljiv nèovrgljívo prisl.: neovrgljivo dokazati, potrditi
  9.      nèovŕžen  -a -o prid. (-) ki ni ovržen: dokaz je ostal neovržen; neovržena trditev
  10.      nèovŕžen  -žna -o prid. (-) star. neovrgljiv: neovržen dokaz; neovržna domneva / neovržna resnica nèovŕžno prisl.: neovržno dokazati
  11.      nèožénjenec  -nca m (-ẹ́) ekspr. neporočen moški: najraje je bil v veseli družbi neoženjencev
  12.      nèpázen  -zna -o prid. (-ā) knjiž. nepazljiv: nepazen poslušalec / nepazno vedenje
  13.      Néperjev  -a -o prid. (ẹ̑) mat., v zvezi Neperjev logaritem logaritem z logaritemsko osnovo e
  14.      nèpláčan  -a -o prid. (-á) ki ni plačan: neplačano blago; opravili so veliko neplačanega dela / neplačan dolg, račun / neplačani dopust dopust brez osebnih dohodkov nèpláčano prisl.: neplačano si prisvojiti kaj
  15.      nèplémiški  -a -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na neplemiče: neplemiški rod / spopad med plemiško in neplemiško miselnostjo
  16.      nèpobárvan  -a -o prid. (-) ki ni pobarvan: nepobarvana klop, miza / ima naravne, nepobarvane lase
  17.      nèpobéljen  -a -o prid. (-ẹ́) ki ni pobeljen: zid je bil samo ometan in nepobeljen; nepobeljena hiša
  18.      nèpobíten  -tna -o prid. (-) knjiž. neovrgljiv, neizpodbiten: nepobiten dokaz; to je nepobitno dejstvo / nepobitna resnica nedvomna nèpobítno prisl.: nepobitno dokazati; napovedi so nepobitno držale / ekspr., v povedni rabi nepobitno je, da so doživeli neuspeh
  19.      nèpoboljšljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne more, noče poboljšati: nepoboljšljiv hudodelec, tat; ti učenci so nepoboljšljivi / ekspr. je nepoboljšljiv lažnivec velikekspr. kljub vsem razočaranjem je nepoboljšljiv idealist je še zmeraj idealist
  20.      nèpoboljšljívec  -vca m (-) ekspr. nepoboljšljiv človek: ta nepoboljšljivec je bil že večkrat obsojen in kaznovan; popuščati nepoboljšljivcem / vselej zamudi, nepoboljšljivec
  21.      nèpoboljšljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nepoboljšljivega človeka: otrokova nepoboljšljivost jo vznemirja
  22.      nepočákan  -a -o prid. () knjiž. neučakan: ne bodite tako nepočakani, saj boste prišli vsi na vrsto; otroci so bili nepočakani in so mu z vprašanji segali v besedo
  23.      nepočákanec  -nca m () knjiž. neučakan človek: pred blagajno so se prerivali nepočakanci
  24.      nepočákanost  -i ž () knjiž. neučakanost: njegova nepočakanost bi ga skoraj pogubila / ob misli na pohod jih je prevzela nepočakanost; srce mu je razbijalo od nepočakanosti
  25.      nepočákaven  -vna -o prid. (ā) star. neučakan: vozili so zelo hitro, ker je bilo dekle tako nepočakavno

   14.126 14.151 14.176 14.201 14.226 14.251 14.276 14.301 14.326 14.351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA