Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (14.184-14.208) ![](arw_left.gif)
- nèoperabílen -lna -o prid. (ȅ-ȋ) med. ki se ne da operirati: neoperabilen karcinom ♪
- nèopíljen -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni opiljen: neopiljen rob / knjiž. neopiljeno pesniško delo ♪
- nèopísen 1 -sna -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. nepopisen: izraz njenega obraza je bil neopisen; obšla so ga čudna, neopisna čustva / ekspr. neopisna ljubezen, žalost ♪
- nèopísen 2 -sna -o prid. (ȅ-ȋ) lingv., v zvezi neopisni čas glagolska oblika, ki se ne tvori s pomožnim glagolom biti in neosebno glagolsko obliko ♪
- nèopisljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. nav. ekspr. ki se ne da opisati: ima čudne, neopisljive občutke; lepota pokrajine je neopisljiva 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: obšel jo je neopisljiv strah; veselje je bilo neopisljivo nèopisljívo prisl.: neopisljivo lep pogled ♪
- néoplatónik -a m (ẹ̑-ọ́) filoz. pristaš neoplatonizma ♪
- néoplatonízem -zma m (ẹ̑-ȋ) filoz. filozofska smer med 3. in 6. stoletjem, ki obnavlja in razvija Platonovo filozofijo: neoplatonizem in gnosticizem ♪
- néoplázma -e ž (ẹ̑-ȃ) med. skupek izrojenih celic kakega tkiva, novotvorba: zdraviti neoplazme ♪
- nèoplojèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni oplojen: neoplojena krava ♦ biol. neoplojeno jajčece ♪
- nèoporéčen -čna -o prid. (ȅ-ẹ̄) 1. ki ni oporečen: neoporečen dokaz; njegova trditev je bila neoporečna / njena obleka je bila vselej neoporečna / neoporečno vedenje ♦ šport. neoporečna izvedba izvedba, ki je popolnoma v skladu s tekmovalnimi pravili 2. ki ima pozitivne lastnosti zlasti v moralnem pogledu: neoporečen človek; idejno, politično neoporečen / ima neoporečno preteklost; pošteno, neoporečno življenje nèoporéčno prisl.: neoporečno živeti; stvar je bila neoporečno ugotovljena ♪
- nèoporéčnost -i ž (ȅ-ẹ̄) lastnost, značilnost neoporečnega: neoporečnost dokazov, trditve / neoporečnost obleke / po svoji neoporečnosti je bil za to funkcijo najprimernejši / ideološka, moralna neoporečnost ♪
- nèoporekljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) star. neoporečen: neoporekljiv dokaz; neoporekljiva resnica / njegovo vedenje je neoporekljivo / neoporekljiv človek nèoporekljívo prisl.: neoporekljivo dokazati ♪
- nèoportún -a -o prid. (ȅ-ȗ) knjiž. neprimeren, neumesten: neoportuno dejanje; pogajanja so opustili, ker so se jim zdela neoportuna ♪
- néopozitivízem -zma m (ẹ̑-ȋ) filoz. filozofska smer v 20. stoletju, ki obnavlja in razvija pozitivizem ♪
- nèoprán -a -o prid. (ȅ-á) ki ni opran: čakal jo je kup neopranega perila / žarg. neoprani lasje neumiti ♪
- nèopravíčen -a -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki ni opravičen: neopravičen izostanek od dela ♦ šol. neopravičena ura izostanek od učne ure, ki se ne da opravičiti 2. publ. neupravičen: neopravičen očitek, sum nèopravíčeno prisl.: neopravičeno odsoten ♪
- nèopravíčenost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neopravičenega: neopravičenost izostankov // publ. neupravičenost: končno se je razkrila neopravičenost njegovih sumov ♪
- nèopravičljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da opravičiti: neopravičljiv izostanek; neopravičljiva zamuda / neopravičljivo ravnanje, vedenje nèopravičljívo prisl.: neopravičljivo se vesti ♪
- nèoprávljen -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni opravljen: čaka ga še dosti neopravljenega dela / živina je še neopravljena ♪
- nèopredeljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni opredeljen: neopredeljen pojem / časovno neopredeljena umetnina / njegova čustva so ostala neopredeljena / neopredeljeni pisatelji; narodnostno, politično, razredno neopredeljen nèopredeljêni -a -o sam.: neopredeljeni so nastopili samostojno; v njegovi poeziji je nekaj neopredeljenega ♪
- nèopredeljênost -i ž (ȅ-é) lastnost, značilnost neopredeljenega: neopredeljenost pojava / časovna neopredeljenost dela / idejna, nazorska neopredeljenost ♪
- nèopredeljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da opredeliti: zgodovinsko neopredeljiv pojav / blago neopredeljive barve nedoločljive; sam.: v njegovem bistvu je nekaj neopredeljivega ♪
- nèopredeljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neopredeljivega: časovna neopredeljivost dogajanja ♪
- nèoprémljen -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni opremljen: oddaja neopremljeno sobo; stanovanje je še neopremljeno / z učnimi pripomočki neopremljena šola ♪
- nèoprémljenost -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost, značilnost neopremljenega: neopremljenost stanovanja / neopremljenost naselja z ustreznimi napravami ♪
14.059 14.084 14.109 14.134 14.159 14.184 14.209 14.234 14.259 14.284