Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (14.084-14.108)



  1.      nèlegálen  -lna -o prid. (-) ki ni legalen: nelegalno delovanje, trgovanje / doseči kaj na nelegalen način / nelegalna organizacija; uporabil je nelegalna sredstva
  2.      nèljúb  -a -o prid. (- -ū) 1. ki (komu) ni ljub: ni se želel srečati z neljubim tekmecem; ta človek mu je iz več vzrokov neljub; neljubo sorodstvo / spomin nanj ji je neljub 2. nav. ekspr. ki prinaša nevšečnosti, težave: zgodila se je neljuba napaka, pomota; bal se je neljubih posledic / neljub dogodek, prizor; doživel je neljubo presenečenje nèljúbo tudi nèljubó 1. prislov od neljub: biti neljubo presenečen 2. v povedni rabi, z dajalnikom izraža nezadovoljstvo: neljubo mu je, da hodiš tja; neljubo mu je bilo govoriti o tem
  3.      nèlógičnost  -i ž (-ọ́) lastnost, značilnost nelogičnega: taka sklepanja izražajo nelogičnost mišljenja / opozarjali so na nelogičnost predloga / v njegovih izjavah je bilo tudi več očitnih nelogičnosti
  4.      nèmálokdàj  prisl. (-á-) ekspr. velikokrat, večkrat: pili smo nemalokdaj do jutra
  5.      nemárnica  -e ž () ekspr. nemarna ženska: ta nemarnica nikoli ne pospravlja / kot psovka zbudi se, nemarnica // evfem. malovredna ženska, zlasti vlačuga, prostitutka: to dekle ni nobena nemarnica
  6.      nèmásten  -tna -o prid. (-á) ki ni masten: rad ima nemastno meso / pospeševati rejo nemastnih prašičev
  7.      nèmaščeválen  -lna -o prid. (-) ki ni maščevalen: biti dober, nemaščevalen človek / miren, nemaščevalen značaj
  8.      nèmaščeván  -a -o prid. (-á) ki ni maščevan: nemaščevana krivica, žalitev
  9.      nèmateriálen  -lna -o prid. (-) nasproten, drugačen od materialnega: nematerialni svet; nematerialne dobrine / materialna in nematerialna kultura duhovna kultura / nastala je tudi velika nematerialna škoda
  10.      nèmaterialístičen  -čna -o prid. (-í) ki ni materialističen: nematerialistične ideje, razlage nèmaterialístično prisl.: nematerialistično razlagati
  11.      nematód  -a m (ọ̑) nav. mn., zool. nečlenarji valjastega telesa, Nematodes: vrste nematodov
  12.      nemcístika  -e ž (í) veda o nemškem jeziku in književnosti
  13.      nemčeváti  -újem nedov.) vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti nemškega jezika: po vrnitvi iz Nemčije rad nemčuje // ekspr. govoriti nemško: nikar ne nemčuj, povej po naše
  14.      némčiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti nemškega jezika: v mestih so takrat ljudje precej nemčili // ekspr. govoriti nemško: kaj nemčiš, po naše povej 2. redko ponemčevati: nemčiti Slovence v Avstriji
  15.      nemčízem  -zma m () lingv. element nemščine v kakem drugem jeziku; germanizem: ogibati se nemčizmov; hrvatizmi in nemčizmi
  16.      némec  -mca m (ẹ̑) redko nem človek: nemci so se sporazumevali z znaki
  17.      nèmilosŕčen  -čna -o prid. (-) knjiž. ki ni milega, dobrega srca: nemilosrčen človek / nemilosrčna sodba
  18.      nemíren  -rna -o prid., nemírnejši (í ) 1. ki čuti, kaže notranjo napetost, vznemirjenje: ko je čakal sina, je postajal čedalje bolj nemiren / z nemirnimi koraki je hodil po sobi / nemirna vest mu ne da spati 2. notranje neubran, neurejen: nemirni mladi ljudje / nemiren duh / imeti begajoče, nemirne oči ∙ ekspr. človek nemirne krvi nestalen, neuravnovešen 3. ki ne miruje, ni pri miru: razigrani, nemirni otroci; nemiren je kot živo srebro / bolnik je zdaj nekaj dni precej nemiren // ki s svojim vedenjem, ravnanjem povzroča hrup, nered: nedisciplinirani in nemirni gostje; glasna, nemirna družba 4. ki se neprenehoma giblje, premika: nemirno morje, ozračje / pesn. nemirne zvezde // ki ne poteka brez motenj: nemirno spanje 5. ki je poln vznemirljivih, razburljivih dogodkov: nemirni časi / ima težko, nemirno življenje nemírno prisl.: srce mu nemirno bije; nemirno je pogledoval proti vratom; nemirno se prestopati; nemirno spati
  19.      nemírnica  -e ž () ekspr. nemirna, razigrana ženska, zlasti otrok: kar naprej se je jezil nad malima nemirnicama
  20.      nèmôčen  in nèmočán -môčna -o inprid. (- -ó) ki mu manjka moči: nemočen deček / nemočna svetloba
  21.      nèmorálnež  -a m (-) slabš. nemoralen človek: biti nemoralnež in slepar
  22.      nèmóžen  -žna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) knjiž. nemogoč: nemožen postopek; nemožne sestavine; vrnitev je še nemožna
  23.      nemškutáriti  -im nedov.) slabš. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti nemškega jezika: ko se je vrnil iz Nemčije, je zelo nemškutaril / meščanke so v vseh pogledih pridno nemškutarile se zelo navduševale za vse, kar je nemško // govoriti nemško: ni dovolil, da bi se v njegovi hiši nemškutarilo
  24.      nèmuzikáličen  -čna -o prid. (-á) ki ni muzikaličen: nemuzikalični ljudje
  25.      nènadélan  -a -o prid. (-ẹ̑) alp. nezavarovan, nezaznamovan in zato težje prehoden: nenadelana pot čez steno

   13.959 13.984 14.009 14.034 14.059 14.084 14.109 14.134 14.159 14.184  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA