Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (14.076-14.100) 
- nékov tudi nekóv -a -o zaim. (ẹ̄; ọ́) zastar. 1. nekak, nekakšen: brki so mu dajali nekov odločen značaj 2. neki: nekov Blaž te je zatožil pri oskrbniku ♪
- nèkován -a -o prid. (ȅ-á) ki ni kovan: nekovani kosi železa / nekovani denar papirnati denar; nekovano zlato zlato, ki ni predelano v kovance ♪
- nèkovína -e ž (ȅ-í) kem. element, ki ni kovina: nahajališča nekovin; kovine in nekovine / industrija nekovin ♪
- nèkovínski -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni kovinski: nekovinski deli priprave / nekovinski sijaj; kovinske in nekovinske lastnosti / nekovinske surovine ♪
- nèkrítičnost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nekritičnega: nekritičnost ocene / mladostna nepremišljenost in nekritičnost ♪
- nèkrónan -a -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni bil kronan: kronani in nekronani vladar ∙ ekspr. biti nekronani kralj pariške opere najboljši, najpomembnejši pevec, dirigent ♪
- néktaren -rna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na nektar 2: nektarna sladkost / nektarni med / nektarne žleze ♪
- nèkúžen -žna -o prid. (ȅ-ú) nenalezljiv: nekužno vnetje kože ♪
- nèlegálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni legalen: nelegalno delovanje, trgovanje / doseči kaj na nelegalen način / nelegalna organizacija; uporabil je nelegalna sredstva ♪
- nèljúb -a -o prid. (ȅ-ȗ ȅ-ū) 1. ki (komu) ni ljub: ni se želel srečati z neljubim tekmecem; ta človek mu je iz več vzrokov neljub; neljubo sorodstvo / spomin nanj ji je neljub 2. nav. ekspr. ki prinaša nevšečnosti, težave: zgodila se je neljuba napaka, pomota; bal se je neljubih posledic / neljub dogodek, prizor; doživel je neljubo presenečenje nèljúbo tudi nèljubó 1. prislov od neljub: biti neljubo presenečen 2. v povedni rabi, z dajalnikom izraža nezadovoljstvo: neljubo mu je, da hodiš tja; neljubo mu je bilo govoriti o tem ♪
- nèlógičnost -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nelogičnega: taka sklepanja izražajo nelogičnost mišljenja / opozarjali so na nelogičnost predloga / v njegovih izjavah je bilo tudi več očitnih nelogičnosti ♪
- nèmálokdàj prisl. (ȅ-á-ȁ) ekspr. velikokrat, večkrat: pili smo nemalokdaj do jutra ♪
- nemárnica -e ž (ȃ) ekspr. nemarna ženska: ta nemarnica nikoli ne pospravlja / kot psovka zbudi se, nemarnica // evfem. malovredna ženska, zlasti vlačuga, prostitutka: to dekle ni nobena nemarnica ♪
- nèmásten -tna -o prid. (ȅ-á) ki ni masten: rad ima nemastno meso / pospeševati rejo nemastnih prašičev ♪
- nèmaščeválen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni maščevalen: biti dober, nemaščevalen človek / miren, nemaščevalen značaj ♪
- nèmaščeván -a -o prid. (ȅ-á) ki ni maščevan: nemaščevana krivica, žalitev ♪
- nèmateriálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) nasproten, drugačen od materialnega: nematerialni svet; nematerialne dobrine / materialna in nematerialna kultura duhovna kultura / nastala je tudi velika nematerialna škoda ♪
- nèmaterialístičen -čna -o prid. (ȅ-í) ki ni materialističen: nematerialistične ideje, razlage nèmaterialístično prisl.: nematerialistično razlagati ♪
- nematód -a m (ọ̑) nav. mn., zool. nečlenarji valjastega telesa, Nematodes: vrste nematodov ♪
- nemcístika -e ž (í) veda o nemškem jeziku in književnosti ♪
- nemčeváti -újem nedov. (á ȗ) vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti nemškega jezika: po vrnitvi iz Nemčije rad nemčuje // ekspr. govoriti nemško: nikar ne nemčuj, povej po naše ♪
- némčiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti nemškega jezika: v mestih so takrat ljudje precej nemčili // ekspr. govoriti nemško: kaj nemčiš, po naše povej 2. redko ponemčevati: nemčiti Slovence v Avstriji ♪
- nemčízem -zma m (ȋ) lingv. element nemščine v kakem drugem jeziku; germanizem: ogibati se nemčizmov; hrvatizmi in nemčizmi ♪
- némec -mca m (ẹ̑) redko nem človek: nemci so se sporazumevali z znaki ♪
- nèmilosŕčen -čna -o prid. (ȅ-ȓ) knjiž. ki ni milega, dobrega srca: nemilosrčen človek / nemilosrčna sodba ♪
13.951 13.976 14.001 14.026 14.051 14.076 14.101 14.126 14.151 14.176 
