Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (14.001-14.025)



  1.      nèdvómnost  -i ž (-ọ̄) lastnost, značilnost nedvomnega: nedvomnost dokaza, resnice
  2.      nèdvoúmen  -mna -o prid. (-ū) 1. ki ni dvoumen: nedvoumno besedilo; njegovo stališče je nedvoumno / nedvoumna ugotovitev 2. ekspr. očiten, jasen: nedvoumna nezvestoba nèdvoúmno prisl.: nedvoumno se izreči za kaj; nedvoumno odgovoriti
  3.      nèekonómski  -a -o prid. (-ọ̑) ki ni ekonomski: neekonomske potrebe / neekonomska dejavnost // neekonomičen, negospodaren: neekonomska poraba energije ♦ ekon. neekonomska cena cena, ki ne ustreza dejanskim stroškom in ne zagotavlja čistega dohodka
  4.      nèenačáj  -a m (-) mat. znak za neenakost: napisati neenačaj; na obeh straneh neenačaja odštejemo isto število
  5.      nèenôten  -tna -o prid. (-ó) ki ni enoten: neenoten načrt, program / neenotne cene / stilno neenotna stavba / neenotni pogledi na kaj; kolektiv je precej neenoten
  6.      nefair  [nèfêr] prid. neskl. (-) pog. ki ni v skladu z določenimi normami, pravili; nespodoben, nepošten: do nje je bil nefair; nefair igra; prisl.: igrati nefair
  7.      nefríten  -tna -o () pridevnik od nefrit: nefriten kipec, pladenj
  8.      négativen  in negatíven -vna -o prid. (ẹ̑; ) 1. ki izraža, da je vrednost česa zelo majhna ali da je ni: negativna kritika filma; negativna ocena njegovega ravnanja ga je prizadela / imeti negativen odnos do česa; o njem imam negativno mnenje 2. ki izraža, vsebuje zanikanje, odklanjanje; nikalen, odklonilen: odgovor je bil negativen; negativna rešitev prošnje 3. slab, nesprejemljiv: naraščanje negativnih pojavov med mladino; to so negativne lastnosti; publ. odigrati negativno vlogo / imeti negativen vpliv na koga / publ. negativni junak drame 4. ki prinaša neprijetnosti, težave: negativne posledice obsevanja, suše / knjiž. negativne, temne strani življenja slabe, neprijetne 5. med. ki izraža, da iskanega ni: izid preiskave je negativen / urin je negativen ● publ. pomoč, spodbuda z negativnim predznakom oviranje, škoda, nasprotovanje; publ. on je negativna slika svojega učitelja po lastnostih, mišljenju je popolnoma drugačen, nasproten od svojega učiteljabot. negativni fototropizem pojav, da se rastlinski organi obračajo stran od svetlobe; ekon. negativna trgovinska bilanca trgovinska bilanca z večjim uvozom kot izvozom; elektr. negativni pol elektroda za odvajanje električnega toka; negativna elektrina presežek elektronov na telesu; filoz. negativna definicija definicija, ki navaja, kaj določena stvar ni; negativna sodba sodba, ki zanikuje vsebino določene sodbe; fiz. negativni delec delec, ki se v magnetnem polju, prečnem na smer gibanja, odkloni v nasprotni smeri od dane; negativni ion negativno naelektren ion; negativni pospešek pospešek, pri katerem hitrost telesa pojema; gibanje v negativni smeri gibanje v nasprotni smeri od dane; fot. negativni film film s posnetki, na katerih so svetla in temna mesta glede na resničnost zamenjana; film za take posnetke; barvni negativni film barvni film s posnetki, na katerih so barve glede na resničnost komplementarno zamenjane; kem. negativni element element, ki se pri elektrolizi izloča na anodi; mat. negativni predznak predznak, ki izraža, da je število manjše od nič; negativno število število, manjše od nič; med. negativni Rh faktor; rel. negativna teologija teologija, ki poudarja, da je o Bogu mogoče vedeti predvsem, kaj ni; šol. negativni učni uspeh učni uspeh z najmanj eno negativno oceno; negativna ocena ocena, ki izraža, da učenec ne obvladuje učne snovi; šport. negativna razlika v golih razlika med manjšim številom danih in večjim številom dobljenih golov; tisk. negativni tisk tisk z belimi črkami, znaki na temnejši podlagi négativno in negatívno prisl.: pisati šolsko nalogo negativno; to lahko negativno vpliva na odnose med državami; negativno naelektreni delci; negativno rešena prošnja ♦ tisk. negativno rezana črka črka, vrezana v kovino; sam.: o njem vedo ljudje veliko negativnega
  9.      nègibljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost negibljivega: negibljivost roke, sklepa
  10.      negnòj  -ôja in negnój -a m ( ó; ọ̑) bot. nagnoj: negnoj je že vzcvetel
  11.      negódnik  -a m (ọ̑) 1. knjiž. nedorasel moški: razigrani mladi negodniki 2. slabš. ničvreden, malovreden človek: vedno je v družbi pijancev in drugih negodnikov
  12.      nègorljív  -a -o prid. (- -í) ki ne gori: negorljiv material, plin; negorljiva snov / negorljivi ostanki
  13.      nègorljívost  -i ž (-í) lastnost negorljivega: negorljivost materiala
  14.      nègospodáren  -rna -o prid. (-ā) ki ni gospodaren: negospodaren človek / negospodarna proizvodnja nègospodárno prisl.: negospodarno poslovati
  15.      nègospodárnost  -i ž (-á) lastnost, značilnost negospodarnega človeka: vedeli so za njegovo negospodarnost / negospodarnost poslovanja
  16.      nègospodárski  -a -o prid. (-á) ki ni gospodarski: graditev negospodarskih objektov / negospodarske naloge turizma / negospodarske dejavnosti šolstvo, zdravstvo, državni organiekon. negospodarske investicije; negospodarska organizacija delovna organizacija v negospodarskih dejavnostih // negospodaren: negospodarski kmetje / negospodarski način krmljenja nègospodársko prisl.: negospodarsko izkoriščati gozdove
  17.      nègospodárstvo  -a s (-) publ. negospodarske dejavnosti: naložbe v negospodarstvo; odnos med gospodarstvom in negospodarstvom / osebni dohodki v negospodarstvu
  18.      nègospôski  -a -o prid. (-ó) ki ni gosposki: negosposki sloji / ekspr. njeno vedenje je prej negosposko kot gosposko
  19.      nègostoljúben  -bna -o prid. (-ū) ki mu manjka gostoljubnosti: negostoljuben človek / to je zelo negostoljubna hiša / ekspr. pot jih je vodila skozi negostoljubne kraje neprijazne, dolgočasne
  20.      nègostoljúbnost  -i ž (-ú) lastnost negostoljubnega človeka: svojo negostoljubnost je skušal popraviti s pretirano prijaznostjo
  21.      negotínec  -nca m () agr. vino iz okolice Negotina, navadno rdeče: steklenica negotinca
  22.      negoválka  -e [tudi k] ž () ženska, ki navadno poklicno neguje otroke, bolnike: strokovno šolane negovalke; dela kot negovalka / bolniška, otroška negovalka
  23.      negríd  -a m () antr. človek črne rase: mongolidi in negridi
  24.      nehávati  -am nedov. () izraža približevanje prenehanju dejavnosti, aktivnosti a) z nedoločnikom: nehava ga sovražiti b) publ., z orodnikom: počasi nehavamo z delom nehavamo delati c) elipt.: dež že nehava / beri, kaj bi nehaval nehávati se raba peša končevati se: vse se je nehavalo brez sklepov / tu se nehavajo Alpe
  25.      nèhotèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni hotèn, ni nameren: nehotena žalitev; nehoteno maščevanje / dogodek mu je vzbujal nehoteno spoštovanje spoštovanje proti volji / redko nehoteni gibi nehotnimed. nehoteni splav spontani splav

   13.876 13.901 13.926 13.951 13.976 14.001 14.026 14.051 14.076 14.101  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA