Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (134-158) 
- akcentuácija -e ž (á) lingv. izrazito izgovarjanje naglašenih glasov, zlogov; naglaševanje, poudarjanje: ima dobro akcentuacijo // zaznamovanje z akcenti ♪
- akcentuacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od akcentuacija: akcentuacijski tipi ♪
- akcentuíranje -a s (ȋ) glagolnik od akcentuirati ♪
- akcentuírati -am nedov. in dov. (ȋ) lingv. izgovarjati izrazito, z naglasom; naglaševati, poudarjati: besede pravilno akcentuira // zaznamovati z akcenti: akcentuirati tekst akcentuíran -a -o: akcentuirano besedilo; pren. vulgarnost je v njegovem delu premočno akcentuirana ♪
- akcépt -a m (ẹ̑) fin. sprejem menice s podpisom: odklonitev akcepta // sprejeta, podpisana menica: povečanje akceptov ♪
- akceptácija -e ž (á) fin. sprejem menice s podpisom; akcept ♪
- akceptacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od akceptacija: akceptacijska klavzula ♪
- akceptánt -a m (ā á) fin. kdor menico sprejme in podpiše ♪
- akcépten -tna -o (ẹ̑) pridevnik od akcept: akceptni kredit ♪
- akceptírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. s soglašanjem sprejeti: ne moremo akceptirati predlaganega plačilnega roka; poslušalci so referat v glavnem akceptirali ♦ fin. akceptirati menico sprejeti in podpisati jo ♪
- akcesíja -e ž (ȋ) biblio. oddelek, ki vodi inventarne knjige: dela v akcesiji ♪
- akcesíjski -a -o (ȋ) pridevnik od akcesija: akcesijski katalog ♪
- akcesíst -a m (ȋ) nekdaj nižji pisarniški uslužbenec, pripravnik: finančni akcesist ♪
- akcesóren -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. postranski, dodaten: akcesorni dohodek; to je le akcesoren pojav ♦ gozd. akcesorna sestavina lesa ♪
- akcesóričen -čna -o prid. (ọ́) redko akcesoren: ta pojav je akcesoričen ♪
- akcidénca -e ž (ẹ̑) filoz. nebistvena, stranska lastnost: akcidenca ne vpliva na naravo stvari; bitne lastnosti in akcidence ◊ tisk. lepotna priložnostna tiskovina ♪
- akcidénčen -čna -o prid. (ẹ̑) akcidentalen: akcidenčni nagibi ◊ tisk. akcidenčne črke lepotne, okrasne črke ♪
- akcidentálen -lna -o prid. (ȃ) nebistven, stranski: akcidentalni argumenti; akcidentalni znaki bolezni; akcidentalna lastnost ♪
- ákcija 1 -e ž (á) 1. prizadevanje, organizirana dejavnost z določenim ciljem: akcija dobro poteka; voditi, začeti akcijo za pomoč poplavljencem; sodelovati pri akcijah; mladinska delovna, nabiralna, napisna, trosilna akcija; akcija Rdečega križa; uspeh akcij // delo, delovanje sploh: družbena, politična akcija / njegovi drami manjka akcije; on je človek akcije / gasilci so stopili v akcijo 2. vojaška operacija: četa je izvedla več akcij; iti na akcijo; izvidniška, partizanska, vojaška akcija; oborožene akcije proti okupatorju / publ. izvesti nekaj ostrih akcij proti nasprotnemu golu ◊ fiz. zakon akcije in reakcije delujoče sile in nasprotne sile ♪
- ákcija 2 -e ž (á) ekon. vrednostni papir, ki izkazuje pravico do deleža pri glavnici in dobičku delniške družbe; delnica: kupovati akcije; lastnik akcij / akcije padajo, so poskočile; kako stojijo akcije ♪
- ákcijski in akcíjski -a -o prid. (á; ȋ) 1. nanašajoč se na akcija1: sodeloval je v akcijski skupini v okupirani Ljubljani / sestaviti akcijski odbor, program; potrebna je bila čim večja akcijska enotnost / film akcijskega žanra 2. teh., v zvezi akcijski radij prostorski obseg delovanja: akcijski radij razstreliva; akcijski radij letala največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka in se spet vrne na kraj vzleta ♪
- akcíjski in ákcijski -a -o prid. (ȋ; á) delniški: akcijski kapital; akcijska družba ♪
- akcionár -ja m (á) delničar: akcionarji svinčenih rudnikov ♪
- akcionárski -a -o prid. (á) delničarski: akcionarsko podjetje ♪
- áker ákra m (ā) angleška ali ameriška ploščinska mera, 4.046 m2: poslopja zavzemajo deset akrov površine ♪
9 34 59 84 109 134 159 184 209 234