Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (13.351-13.375)


  1.      naflíkati  -am dov. (ȋ) pog., ekspr. natepsti, pretepsti: zaradi slabih ocen ga je oče naflikal z jermenom ♪
  2.      nafrfráti se  -ám se dov. (á ȃ) ekspr. opazno, pozornost vzbujajoče se počesati, nakodrati: skrbno se je nafrfrala in naličila nafrfrán tudi nafŕfran -a -o: nafrfrani lasje; nafrfrane mestne gospodične ♪
  3.      nafrfúliti se  -im se dov. (ú ȗ) ekspr. opazno, pozornost vzbujajoče se obleči, počesati: vsa se je nafrfulila in našemila nafrfúljen -a -o: nafrfuljeni lasje; bil je ves nafrfuljen ♪
  4.      nafrfúljenka  -e ž (ȗ) ekspr. opazno, pozornost vzbujajoče oblečena, počesana ženska: v avtobus je vstopila mlada nafrfuljenka ♪
  5.      nafrfúljenost  -i ž (ȗ) ekspr. značilnost človeka, ki je opazno, pozornost vzbujajoče oblečen, počesan: zelo ga je motila njena nafrfuljenost / nafrfuljenost pričeske ♪
  6.      nafŕkati  -am dov. (r̄ ȓ) ekspr. nakodrati, naviti: nafrkati lase; sama se tako nafrka nafŕkan -a -o: nafrkani lasje; nafrkana pričeska ♪
  7.      nafrkóčiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) nar. vzhodno nakodrati, naviti: nafrkočiti lase; danes se je lepo nafrkočila ♪
  8.      nafŕliti  -im dov. (ŕ r̄) ekspr., redko nakodrati, naviti: nafrliti lase ♪
  9.      náfta  -e ž (ȃ) oljnata, vnetljiva tekočina naravnega izvora, ki se uporablja zlasti za pridobivanje tekočih goriv: črpati nafto; nahajališče, vrelec nafte; rafinerija nafte; nafta kot surovina za bencin, petrolej / surova nafta // poljud. iz nafte pridobljeno tekoče gorivo a) za motorje, strok. plinsko olje: ta avtobus porabi na sto kilometrov dvajset litrov nafte / ladja na nafto b) za kurjavo, strok. kurilno olje: naliti nafto v gorilnik / peč na nafto ♪
  10.      naftalín  -a m (ȋ) bela kristalna snov ostrega vonja, ki se pridobiva iz premogovega katrana: naftalin ščiti volnene izdelke, krzno pred molji; ta obleka diši po naftalinu ∙ ekspr. potegniti, vzeti koga iz naftalina narediti, da kdo spet nastopa, se omenja v javnosti ♪
  11.      naftalínski  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na naftalin: naftalinska raztopina / naftalinski vonj 2. slabš. nesodoben, zastarel: tudi dobra predstava ni mogla oživiti tega naftalinskega teksta / naftalinsko meščanstvo ♪
  12.      náftar  -ja m (ȃ) publ. podjetje, ki pridobiva, čisti, prodaja nafto: naftarji napovedujejo podražitev nafte / Petrol, Ina in drugi naftarji // kdor je zaposlen v takem podjetju: naftarji in ladjarji ♪
  13.      náften  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nafto: a) naftni vrelci; naftna ležišča, področja / naftna družba; naftna industrija / naftno polje naftno področje z vrtalnimi stolpi za črpanje nafte ♦ kem. naftni derivati b) naftni motor / naftna lokomotiva c) naftni gorilnik ♪
  14.      náftin  -a -o (ȃ) pridevnik od nafta: naftina kalorična vrednost ♪
  15.      náftnik  -a m (ȃ) publ. lastnik naftne družbe, industrije: visoki dobički naftnikov ♪
  16.      naftól  -a m (ọ̑) kem. kristalna snov, izvedena iz naftalina z zamenjavo enega ali več atomov vodika s hidroksilnimi skupinami: barvati tkanine z naftoli ♪
  17.      naftonôsen  -sna -o prid. (ó ō) ki vsebuje, daje nafto: naftonosna zemeljska plast / naftonosne vrtine ♪
  18.      naftonosílka  -e ž (ȋ) knjiž. ladja za prevoz nafte, tekočih goriv; tanker: plovba naftonosilke ♪
  19.      naftovòd  -óda m (ȍ ọ́) naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za odvajanje, pretakanje nafte: napeljati naftovod ♪
  20.      naftovóden  -dna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na naftovod: naftovodna črpalka / naftovodno omrežje ♪
  21.      nág  -a -o stil. -ó prid. (ȃ á) ki je brez obleke: nag kopalec, otrok; biti nag // ekspr. gol, nepokrit: naga roka / do pasu nag; hodi napol nag; pren. nag pas zemlje ∙ knjiž., redko od nagih strasti razbrazdan obraz telesnih, nasladnih nági -a -o sam.: nagi in oblečeni; ekspr. po nagi ga je našeškal po goli zadnjici; ekspr. do nagega jih je razkrinkal popolnoma, čisto; sleči se do nagega ♪
  22.      nagáčati  -am nedov. (á) redko gačiti: nagačati ptice ♪
  23.      nagačeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor polni, oblikuje kožo ubite živali tako, da se doseže naravna oblika živali: orla je dal nagačiti izkušenemu nagačevalcu ♪
  24.      nagáčiti  -im dov. (á ȃ) napolniti, izoblikovati kožo ubite živali tako, da se doseže naravna oblika živali: nagačiti fazana, mačko; medveda je nagačil muzejski preparator nagáčen -a -o: nagačena veverica ♪
  25.      nagáditi  -im dov. (ā ȃ) knjiž., redko razjeziti, razdražiti: kdo te je tako nagadil nagáden -a -o: domov je prišel zelo nagaden ♪

   13.226 13.251 13.276 13.301 13.326 13.351 13.376 13.401 13.426 13.451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA