Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (13.334-13.358)



  1.      nadzorovánje  -a s () glagolnik od nadzorovati: nadzorovanje finančnega poslovanja / nadzorovanje meje / nadzorovanje učencev / nadzorovanje rojstev
  2.      nadzorováti  -újem nedov.) 1. sistematično pregledovati, spremljati potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti: nadzorovati delo, poslovanje; izvajanje sanitarnih in tržnih predpisov so strogo nadzorovali / nadzorovati stroje // z opazovanjem, pregledovanjem ugotavljati položaj, stanje česa: nadzorovati mejo; cesto nadzorujejo z letali 2. prizadevati si skrbeti za pravilno ravnanje, vedenje, delo koga: nadzorovati učence, uslužbence; strogo nadzorovati / pri učenju ga je treba še vedno nadzorovati 3. publ. obvladovati, imeti v oblasti: njihov kapital nadzoruje precejšen del industrije // imeti tako vojaško razporeditev, da je nasprotniku otežkočena večja akcija: sovražne čete še vedno nadzorujejo velik del ozemlja nadzorován -a -o: učenci so v domu strogo nadzorovani; nadzorovano ozemlje
  3.      nadzórstven  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na nadzorstvo: nadzorstveni organi; nadzorstvena služba; nadzorstveno poročilo ♦ jur. nadzorstvena pravica pravica pristojnega upravnega organa, da v primerih, določenih z zakonom, odpravi ali razveljavi dokončno upravno odločbo
  4.      nadzórstvo  -a s (ọ̑) 1. sistematično pregledovanje, spremljanje poteka ali razvoja česa, zlasti določene dejavnosti: nadzorstvo nad poslovanjem / imeti, opravljati nadzorstvo / družbeno nadzorstvo // s prilastkom organ, urad, ki opravlja tako pregledovanje: določbe tržnega nadzorstva; devizno nadzorstvo devizna inšpekcija; gostišče so prijavili sanitarnemu nadzorstvu sanitarni inšpekciji 2. opazovanje, pregledovanje zaradi ugotavljanja položaja, stanja česa: nadzorstvo meje / letala imajo nadzorstvo nad cesto in mostom 3. prizadevanje, skrb za pravilno ravnanje, vedenje, delo koga: zaupali so mu nadzorstvo učencev / bil je pod strogim nadzorstvom strogo so ga nadzorovali / policijsko nadzorstvo; jemati zdravila pod zdravniškim nadzorstvom ♦ šol. imeti nadzorstvo skrbeti za red in vedenje učencev, zlasti v odmorih 4. publ. prevlada, oblast: doseči, imeti nadzorstvo nad tržiščem ∙ publ. šofer je izgubil nadzorstvo nad krmilom ni mogel več usmerjati, voditi vozila
  5.      nadzráčen  -čna -o prid. (á ā) ki je, se nahaja nad ozračjem: raketa je ponesla satelit v nadzračni prostor
  6.      nadzvézden  -dna -o prid. (ẹ̑) ki je, se nahaja nad zvezdami: nadzvezdni prostor / vznes. sanjati o nadzvezdni domovini
  7.      nàdzvóčen  -čna -o prid. (-ọ̄ -ọ̑) 1. ki ima večjo hitrost kot zvok: nadzvočna hitrost / nadzvočna letala 2. fiz. ki ima tako visoko frekvenco, da ni zaznaven s sluhom: netopir ustvarja v grlu močne nadzvočne glasove / nadzvočna frekvenca
  8.      nadživéti  -ím dov., nadžível (ẹ́ í) knjiž. doseči večjo starost kot kdo drug: nadživeti svoje vrstnike ∙ knjiž. knjiga bo nadživela svoj čas bo ostala zanimiva, aktualna
  9.      nàdžupàn  -ána m (- -á) nekdaj župan velikega mesta, občine: imenovali so novega župana in nadžupana
  10.      nàdžúpnik  -a m (-) rel. naslov za predstojnika župnije, navadno pomembnejše: postal je nadžupnik; ptujski nadžupnik
  11.      naeléktrenje  in naelektrênje -a s (ẹ̑; é) glagolnik od naelektriti: naelektrenje delcev
  12.      naeléktrenost  in naelektrênost -i ž (ẹ̑; é) elektr. lastnost, stanje naelektrenega: naelektrenost predmeta / ekspr. naelektrenost vzdušja v družini
  13.      naeléktriti  -im tudi naelektríti -ím dov., naeléktri; naeléktril (ẹ̑; í) elektr. narediti kaj električno: naelektriti steklo; od česanja so se lasje zelo naelektrili / naelektriti kondenzator napolniti naeléktren -a -o in naelektrèn -êna -o: naelektreni delci; elektroskop je naelektren; negativno s presežkom, pozitivno naelektren s primanjkljajem elektronovekspr. ozračje, razpoloženje v dvorani je bilo zelo naelektreno napeto
  14.      naelektrizírati  -am dov. () ekspr. močno vznemiriti, razvneti: znal je množice naelektrizirati
  15.      naênkrat  stil. naenkràt prisl. (é; ) 1. izraža trenutnost: naenkrat je bil čisto siv od prahu / zdaj je bilo naenkrat dovolj kruha pri hiši / ekspr. kar naenkrat zasliši grozen krik // izraža nepričakovanost: naenkrat, da sam ni vedel kako, se je znašel pred tovornjakom; naenkrat je začel govoriti popolnoma drugače 2. izraža istočasnost: prišli sta obe naenkrat; učenci so odgovorili vsi naenkrat / preskakuje po tri stopnice naenkrat hkrati
  16.      naênkraten  -tna -o prid. (é) knjiž. nenaden, nepričakovan: naenkratna pooblačitev; naenkratnih sprememb se boji
  17.      nafárbati  -am dov. () nižje pog. nalagati, prevarati: nikar ne misli, da me boš nafarbal
  18.      naflíkati  -am dov. () pog., ekspr. natepsti, pretepsti: zaradi slabih ocen ga je oče naflikal z jermenom
  19.      nafrfráti se  -ám se dov.) ekspr. opazno, pozornost vzbujajoče se počesati, nakodrati: skrbno se je nafrfrala in naličila nafrfrán tudi nafŕfran -a -o: nafrfrani lasje; nafrfrane mestne gospodične
  20.      nafrfúliti se  -im se dov.) ekspr. opazno, pozornost vzbujajoče se obleči, počesati: vsa se je nafrfulila in našemila nafrfúljen -a -o: nafrfuljeni lasje; bil je ves nafrfuljen
  21.      nafrfúljenka  -e ž () ekspr. opazno, pozornost vzbujajoče oblečena, počesana ženska: v avtobus je vstopila mlada nafrfuljenka
  22.      nafrfúljenost  -i ž () ekspr. značilnost človeka, ki je opazno, pozornost vzbujajoče oblečen, počesan: zelo ga je motila njena nafrfuljenost / nafrfuljenost pričeske
  23.      nafŕkati  -am dov. ( ) ekspr. nakodrati, naviti: nafrkati lase; sama se tako nafrka nafŕkan -a -o: nafrkani lasje; nafrkana pričeska
  24.      nafrkóčiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) nar. vzhodno nakodrati, naviti: nafrkočiti lase; danes se je lepo nafrkočila
  25.      nafŕliti  -im dov.) ekspr., redko nakodrati, naviti: nafrliti lase

   13.209 13.234 13.259 13.284 13.309 13.334 13.359 13.384 13.409 13.434  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA