Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (13.226-13.250)


  1.      nà  tudi ná medm. (ȁ; ȃ) izraža presenečenje: videti je bil tako zdrav, na, pa ga ni več med živimi // izraža nejevoljo: na, pa sem spet sam; tako sem pazil, na, zdaj sem pa vse pokvaril ♪
  2.      nabádati  -am nedov. (ȃ) z bodenjem, vbadanjem spravljati na kaj: nabadati črve na trnek; nabadati seno na vile / zlasti v srednjem veku nabadati ljudi na kole ∙ ekspr. nabadati koga z očmi jezno in izzivalno ga gledati ♪
  3.      nabájati  -am dov. (ȃ) knjiž. reči, povedati veliko, navadno neverjetnega: vse mu verjame, kar ji nabaja; stara mati jim je nabajala čudovite stvari ♪
  4.      nabárvati  -am dov. (ȃ) dati, nanesti barvo: nabarvati si brke / ekspr. premočno si se nabarvala naličila ♪
  5.      nabásati  -bášem tudi -básam dov., tudi nabasájte; tudi nabasála (á ȃ) nav. ekspr. 1. napolniti, natlačiti: nabasati nahrbtnik; nabasal si je pipo in kadil / nabasati zvezke v torbo 2. napolniti orožje z naboji; nabiti: nabasati puško, top nabásati se pog. 1. natlačiti se: nabasali smo se v avtobus 2. zelo se najesti: nabasati se ajdovih žgancev nabásan -a -o: vlak je bil zelo nabasan; nabasana aktovka; nabasana puška ∙ pog. pijače niso dobili, ker so bili že preveč nabasani pijani ♪
  6.      nabáva  -e ž (ȃ) oskrba trgovine, podjetja z blagom za prodajo, proizvodnjo, navadno v večji količini: ta oddelek skrbi za nabavo; nabava blaga, reprodukcijskega materiala; nabava in prodaja / opravljati nabavo; brezplačno popravilo v določenem roku po nabavi // nabavni oddelek: šef nabave / za to skrbi nabava // nav. ekspr. nakup, preskrba: misliti je treba na nabavo ozimnice / podjetje opravlja nabavo potnih listov ♪
  7.      nabáven  -vna -o prid. (ā) nanašajoč se na nabavo: nabavni stroški so visoki / nabavna in prodajna cena; nabavna vrednost / nabavni oddelek; nabavni referent; nabavna in prodajna služba; nabavno-prodajna zadruga; sam.: pog. ali je nabavni že odšel nabavni referent ♪
  8.      nabavítelj  -a m (ȋ) redko nabavljač ♪
  9.      nabáviti  -im dov. (á ȃ) oskrbeti se z blagom za prodajo, proizvodnjo, navadno v večji količini: nabaviti blago, reprodukcijski material; nabaviti in prodati // nav. ekspr. kupiti, preskrbeti: nabaviti meso, mleko / nabaviti potni list nabávljen -a -o: prevoz nabavljenega materiala ♪
  10.      nabávka  -e ž (ȃ) knjiž., redko nabava: nabavka materiala, obutve ♪
  11.      nabavljáč  -a m (á) kdor opravlja nabavo: razpisali so delovno mesto nabavljača / ekspr. žena je bolna, pa sem jaz za nabavljača ♪
  12.      naberáčiti  -im dov. (á ȃ) z beračenjem priti do česa: naberačiti denarja, kruha; kar naberači, vse zapije ♪
  13.      nabíjati  -am nedov. (í) 1. s tolčenjem, udarjanjem spravljati na kaj: čevljar nabija čevelj na kopito; nabijati obroče na sode / sodar že ves dan nabija škafe // pritrjevati kam, na kaj, navadno z žeblji: nabijati obešalnike na zid; ves dan že nabija podkvice na čevlje / plezal je počasi, ker je sproti nabijal kline zabijal / nabijati žeblje na steno 2. s tolčenjem, udarjanjem polniti kaj: nabijati kalup s peskom / nabijati vrtine za streljanje // polniti orožje z naboji: vojaki so nabijali in streljali; nabijati puško, top / možnarje zna samo on dobro nabijati 3. s tolčenjem, udarjanjem delati kaj gosto, trdno: nabijati beton, zemljo // s tolčenjem, udarjanjem delati kaj iz česa: nabijati ilovnato steno / nabijati tla s tolkači 4. ekspr. močno streljati: iz oklopnega vlaka so nabijali za njimi; topovi nabijajo že ves dan 5. ekspr. (zelo) slišno, navadno enakomerno tolči, udarjati: dež nabija na okna, po oknih; nekdo je s pestmi nabijal po vratih / bobni in činele nabijajo že vso noč / slabš. cele dneve nabija po klavirju igra / srce mu je od razburjenja nabijalo v prsih močno tolklo, bílo // redko tepsti, pretepati: fantje so smeli prestopnike nabijati po mili volji 6. ekspr. dvigati, višati: nabijati cene; normo jim nabijajo, plač pa ne zvišajo / nabijajo nove in nove davke nalagajo, predpisujejo 7. elektr. elektriti: nabijati ebonitno palico; tam se delci negativno nabijajo / nabijati baterijo z enosmernim tokom polniti ● nar. zvonovi nabijajo k prazniku zvonijo, pritrkavajo; brezoseb., ekspr. popravljal je strelovod, ko je najbolj nabijalo treskalo; ekspr. ves dan nabijajo tarok igrajo; ekspr. otroci vsako popoldne nabijajo žogo na dvorišču igrajo nogomet; nar. dolenjsko prehladil se je in zdaj nabija cele noči kašlja ♪
  14.      nabirálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj nabira: nabiralci brusnic, zdravilnih zelišč / nabiralec oglasov ♦ zgod. mostiščarji so bili še lovci in nabiralci // star. zbiralec: nabiralec ljudskih pesmi / nabiralec novcev, umetnin ♪
  15.      nabírek  -rka m (ȋ) 1. z nitjo v (nezalikane) gube nabran del oblačila: zapletla se je v širok nabirek krila / obleka z nabirkom v pasu // nabran ali naguban okrasni trak, našit na posamezne dele zlasti ženske obleke; naborek: obšiti krilo z nabirki 2. knjiž., redko bera, zbirka: njegov nabirek je bil majhen / bogat nabirek pravljic ♪
  16.      nabíti  -bíjem dov., nabìl (í ȋ) 1. s tolčenjem, udarjanjem spraviti na kaj: nabiti obroče na sod / nabiti kadi, škafe // pritrditi kam, na kaj, navadno z žeblji: obešalnik je nabil na vrata; nabiti oglas na oglasno desko / nabiti kožo, usnje na lesen okvir / nabiti žeblje na steno 2. s tolčenjem, udarjanjem napolniti kaj: nabiti kalup / jašek so nabili z gramozom // napolniti orožje z naboji: nabiti puško, top 3. s tolčenjem, udarjanjem narediti kaj gosto, trdno: nabiti beton, ilovico // s tolčenjem, udarjanjem narediti kaj iz česa: stene nabijejo iz blata / nabiti tla 4. nav. ekspr. zelo napolniti: vse žepe si je nabil; listnico je nabil z bankovci / program so preveč nabili ima, vsebuje preveč točk, sestavin 5. ekspr. natepsti, pretepsti: tako te bom nabil, da si boš za vselej zapomnil; skoraj vsak dan nabije otroke // premagati: naši so Nemce spet nabili 6. ekspr. dvigniti, zvišati: cene so spet nabili / nabiti carino na blago; nabiti visoke davke naložiti, predpisati 7. elektr. naelektriti: z drgnjenjem nabiti površino stekla; plošči kondenzatorja se nabijeta, ko ju zvežemo s poloma / električno nabiti kovino ● pog., ekspr. nabili so mu petnajst dni zapora obsodili so ga; žarg., teh. nabiti računalnik (s podatki) dati, vložiti v računalnik podatke ◊ voj. nabiti puško, revolver pripraviti s strelivom napolnjeno puško, revolver za streljanje nabíti se ekspr. zbrati se v velikem številu, v veliki množini na enem mestu, prostoru: zvečer so se gostje nabili v dvorano; na peronu se je nabilo veliko ljudi; nabiti se k vratom, na kup nabít -a -o: avtobus je bil zelo nabit; lepak je nabit na vratih ∙ ekspr. ozračje na sestanku je bilo nabito z elektriko napeto; prisl.: nabito poln nahrbtnik ♪
  17.      nabodálo  -a s (á) 1. gastr. na žaru pečeno meso, navadno z dodatki, nabodeno na paličici: jesti ražnjiče, čevapčiče in nabodalo / srbsko nabodalo 2. paličica, navadno kovinska, za nabadanje, pečenje: nabosti meso, zelenjavo na nabodalo; jekleno, leseno nabodalo ♪
  18.      nabórnica  -e ž (ọ̑) 1. nekdaj širok ovratnik iz nabranega trdega blaga: bela nabornica; portret španskega plemiča z nabornico okoli vratu 2. okrasek, zlasti iz čipk, ki se nosi na sprednji strani ženskih bluz, moških srajc: pripeti si nabornico; čipkasta nabornica // redko naborek, volan: halja z nabornicami ♪
  19.      nabrékanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od nabrekati: pospešiti nabrekanje semena; narediti kaj odporno proti nabrekanju / nabrekanje bezgavk, žlez ♪
  20.      nabrénkati  -am dov. (ẹ̑) ekspr. 1. z dajalnikom jezno reči, povedati: vse mu je nabrenkala, kar je vedela / hudih ji bo nabrenkal zelo jo bo oštel 2. knjiž. naložiti, predpisati: zdravnik mu je nabrenkal še tri mesece ležanja nabrénkati se napiti se (alkoholne pijače): nabrenkati se cvička, žganja / pog. spet so se ga nabrenkali ♪
  21.      nabrusíti  in nabrúsiti -im dov. (ȋ ú) narediti ostro: nabrusiti nož, sekiro / mačka je nabrusila kremplje ● ekspr. pošteno so si nabrusili jezike se pripravili na debato, pogovor; ekspr. nabrusiti pete steči, pobegniti nabrúšen -a -o: nabrušeni meči, noži ∙ jezik ima nabrušen kot britev govori, izraža se spretno in zbadljivo ♪
  22.      nabútati  -am dov. (ū ȗ) 1. ekspr. napolniti, natlačiti: nabutati koš, nahrbtnik; podstrešje so nabutali s senom 2. ekspr. natepsti, pretepsti: spet ga je nabutal; nabutali so ga, da je bil ves moder 3. nar. vzhodno nabiti, zbiti: nabutati zid iz ilovice nabútati se ekspr. najesti se: pri kosilu se je pošteno nabutal nabútan -a -o: ves je nabutan z učenostjo; nabutana zemlja ♪
  23.      nacéjati  -am nedov. (ẹ́) pog., ekspr. v veliki količini dajati piti (alkoholno pijačo): spet naceja prijatelje nacéjati se 1. s cejenjem nabirati se, natekati se: sok se naceja v nastavljeno posodo 2. pog., ekspr. veliko piti (alkoholne pijače): že dva dni se naceja v gostilni / otrok se naceja z malinovcem ♪
  24.      nacépati  -am tudi nacêpati -am dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) s cepanjem priti kam, pojaviti se kje v določeni količini: čez noč je z dreves nacepalo veliko hrušk nacépati se tudi nacêpati se pog., ekspr. v presledkih drug za drugim priti: nacepalo se je dosti ljudi ♪
  25.      nacepíti  in nacépiti -im dov. (ȋ ẹ́) 1. s cepljenjem, klanjem priti do določene količine česa: nacepiti drv za zimo / vsak dan nacepijo kup granitnih kock 2. nekoliko razcepiti: nacepiti palico nacépljen -a -o: nacepljena palica za lovljenje kač; drobna polena so samo nacepljena, debelejša pa razklana ♦ bot. dlanasto nacepljen list ♪

   13.101 13.126 13.151 13.176 13.201 13.226 13.251 13.276 13.301 13.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA