Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (12.901-12.925)



  1.      modrína 2 -e ž (í) ekspr. modrijan, modrec: pustih modrin ne maram
  2.      modríš  -a m (í) nar. vzhodno rastlina s celorobimi listi in modrimi cveti v koških; plavica: modriš med pšenico; šopek iz klasja in modriša
  3.      modríti 1 -ím nedov., modrèn ( í) delati kaj modro: modriti zid; grozdje se že modri modríti se knjiž. modro se odražati, kazati: pred njim se je modrila gora; v daljavi se modri jezero, morje
  4.      modríti 2 -ím nedov., modrèn ( í) ekspr. delati, da kdo postaja bolj moder, preudaren: kar ga je učilo in modrilo, ni smelo biti v nobenem stiku s šolo; sina je poslal v svet, kjer se je modril / saj sem ga ves čas modril, a me ni poslušal / star. profesor jih je modril učil, izobraževal
  5.      modro... 1 prvi del zloženk nanašajoč se na moder1: modrokrven; modrook
  6.      modro... 2 prvi del zloženk, kakor modrolisast, modrosiv, modrozelen ipd., gl. moder
  7.      modrobrádec  -dca m () knjiž. moški, ki mori svoje žene: koliko žensk je izginilo v skrivnostni zadevi modrobradca
  8.      modrokŕven  -vna -o prid.) ekspr. aristokratski, plemiški: modrokrvni ljudje; modrokrvna rodbina / modrokrvna nadutost
  9.      modroók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima modre oči: modrooka deklica; pren., pesn. modrooka daljava
  10.      modroslóvec  -vca m (ọ̑) star. filozof: to vprašanje dela modroslovcem že dolgo težave / modroslovci in medicinci slušatelji filozofske fakultete
  11.      modroslóven  -vna -o prid. (ọ̑) star. filozofski: modroslovna smer / tu je nadaljeval modroslovne študije
  12.      modroslóvje  -a s (ọ̑) star. filozofija: zgodovina modroslovja / končati tretji letnik modroslovja filozofske fakultete
  13.      modroslóvski  -a -o prid. (ọ̑) star. filozofski: modroslovski spisi / modroslovska fakulteta
  14.      modróst  -i ž (ọ̑) 1. lastnost modrega človeka: občudoval je modrost svoje žene; spoštovali so ga zaradi njegove modrosti; ekspr. človek velike modrosti / podvomili so o modrosti njegove odločitve primernosti, ustreznosti 2. kar vsebuje, izraža prodorno mišljenje in ustrezno ravnanje: te besede so velika modrost; življenjska modrost; modrost v pregovorih / stara modrost pravi: kamen do kamna palača 3. ekspr. misel, spoznanje: vsi so tiščali tja, kjer je on razkladal svoje modrosti; rad je poslušal burkeževe premetene modrosti / iron. sit sem tvojih modrosti 4. ekspr. znanje: mož brez večje jezikovne modrosti; bil je nabit z vso mogočo modrostjo / glava mu je omahovala od same modrosti / šolska modrost 5. rel. krepost, ki človeku daje spoznanje in voljnost odločati se za tisto, kar je Bogu ljubo: rasti v modrosti ● iron. pojesti vso modrost z veliko žlico šteti se za zelo izobraženega, pametnega; kamen modrosti po verovanju alkimistov kamen, s katerim se dajo spremeniti nežlahtne kovine v zlato ali srebro; preg. stara kost je modrost star človek je razmeroma zelo moder, izkušen; preg. previdnost je mati modrosti kdor se hoče izogniti nesreči, mora biti previden
  15.      modrósten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na modrost: modrostne knjige / modrostne puhlice ◊ anat. modrostni zob vsak od dveh zadnjih kočnikov
  16.      modróstnik  -a m (ọ̑) 1. anat. vsak od dveh zadnjih kočnikov: izpuliti modrostnik 2. redko modrijan, modrec: on je velik modrostnik
  17.      modroválec  -lca [c in lc] m () knjiž. kdor modruje: mrk, trmast modrovalec / ekspr. večni modrovalec
  18.      modrovánje  -a s () glagolnik od modrovati: filozofsko, trezno, zdravo modrovanje; modrovanje o življenju / razprava se je spremenila v modrovanje; malo se zmeni za njegovo modrovanje; moško modrovanje
  19.      modrováti  -újem nedov.) 1. razmišljati, razpravljati o čem kot modrec: modrovati o ljubezni, veri, življenju; o smrti je modrovalo že veliko filozofov / ekspr.: njegovi povesti se je poznalo, da rad modruje premišljuje, razglablja; glasno modrovati 2. ekspr. govoriti, razpravljati o čem, zlasti gostobesedno: vzdignil se je in začel modrovati; zlasti rad modruje o poljedelstvu / z njim je prijetno modrovati pogovarjati se // razpravljati o kaki stvari po nepotrebnem: zdaj, ko bi morali delati, pa modrujejo ● ekspr. z otroki je treba blebetati, s starci pa modrovati vsebina pogovora mora biti primerna starosti sogovornika modrujóč -a -e: modrujoč človek; knjiž. modrujoča proza
  20.      modroznánstvo  -a s () zastar. filozofija: razvoj modroznanstva
  21.      modrožílnat  -a -o prid. () ki ima vidne modre žile: modrožilnata roka / modrožilnata senca
  22.      módul  -a m (ọ̑) teh. 1. sestavljivi del kake naprave: sestaviti module / komandni modul del nekaterih vesoljskih ladij z napravami za upravljanje in posadko; lunarni modul del vesoljske ladje, s katerim se pristane na luni; pohištveni moduli 2. izbrana osnovna mera za velikost česa: pri načrtovanju upoštevati modul / delati gradbene elemente po modulu ◊ elektr. pomnilniški modul pomnilnik z najmanjšo zmogljivostjo; fiz. prožnostni modul količina, ki pove, kako sila pri natezanju spremeni obliko telesa; mat. modul število, ki izraža kako razmerje; strojn. modul standardna osnovna mera za velikost zob pri zobnikih
  23.      modulácija  -e ž (á) 1. knjiž. spreminjanje višine, barve glasu in hitrosti v govoru: pomen modulacije za pravilno podajanje besedila / modulacija besed, stavka / njen glas je bil sposoben bogate modulacije; pren. pri tem slikarju so zlasti izrazite barvne modulacije // muz. prehod iz ene tonalitete v drugo: skladba se odlikuje po bogati modulaciji 2. elektr. vplivanje na visokofrekvenčno nihanje z nihanjem z nižjo frekvenco: frekvenčna modulacija
  24.      modulacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na modulacijo: skladatelj je pokazal velik smisel za modulacijske menjave / modulacijski vod; modulacijska linija
  25.      modulárec  -rca m () žarg., grad. modularni blok, navadno opečni: zidati z modularci

   12.776 12.801 12.826 12.851 12.876 12.901 12.926 12.951 12.976 13.001  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA