Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (12.351-12.375)


  1.      mirákel  -kla m (á) 1. lit. srednjeveško dramsko delo, ki obravnava snov iz legend: mirakel v šestih slikah; zbirka miraklov in misterijev / ekspr. drama je navaden mirakel o cirkuški artistki 2. knjiž., redko čudežna stvar, čudež: prepričan je, da je bil to mirakel ♪
  2.      míren  -rna -o prid., mírnejši (í ȋ) 1. ki v odnosu do ljudi ne kaže razburljivosti, napadalnosti ali večje živahnosti: miren in tih človek je; njegove hčere so bolj mirne / kupil je mirnega psa / biti mirne narave 2. navadno v povedni rabi ki ne kaže razburjenja, vznemirjenja, napadalnosti: opozarjali so ljudi, naj bodo mirni; kljub izzivanju je ostal popolnoma miren / živali v kletki so bile mirne / nadaljevala je z mirnim glasom; z mirnimi, tehtnimi besedami zavrača nasprotnikove trditve // ki ne čuti notranje napetosti, vznemirjenja: naredi še to, da boš miren; po izpovedi je bila mirnejša / morilec ni imel mirne vesti 3. ki vsebuje, izraža notranjo ubranost, urejenost: miren obraz, pogled; njen nasmeh je miren in blag / iz oči ji je sijala mirna odločnost 4. ki s svojim vedenjem, ravnanjem ne povzroča hrupa, nereda: mirni gostje, potniki; danes so bili otroci mirni / mirno vedenje // ki je brez hrupa, ropota: miren lokal; poslali so ga v mirno zdravilišče / ceste so prazne in mirne / po viharni noči je bilo jutro jasno in mirno 5. ki se (skoraj) ne giblje, premika: mirno morje; voda je bila mirna kot olje / toplo in mirno ozračje / sveča je gorela z mirnim plamenom / ekspr. mlinsko kolo je mirno stoji, miruje // ki poteka brez motenj: miren tek kolesa / udarci so postali bolj mirni enakomerni, umirjeni / mirno dihanje / ima mirno spanje 6. ki je brez vznemirljivih, razburljivih dogodkov: preživljati mirne dneve; mirno življenje / želi si mirne službe 7. ki je brez vojne, spopadov: gospodarstvo v mirnem času; to obdobje v zgodovini je bilo razmeroma mirno / na fronti niti en dan ni bil miren / mirna dežela / publ. reševati spore po mirni poti 8. ki je, poteka brez večjih pretresov, vznemirjenj: mirna preobrazba družbe / publ. afera je prešla v mirnejšo fazo 9. ki se ne pojavlja v izraziti obliki, z veliko intenzivnostjo: meso peči na mirnem ognju / rada ima mirne barve / mirna lepota; mirna večerna zarja // knjiž. ki nima (dosti) raznovrstnih elementov: gornji del fasade je mirnejši od spodnjega; smučanje po mirnejših terenih / linija novega avtomobila je mirna ● pog., ekspr., kot podkrepitev tako sem rekel, pa mirna Bosna o tem ne bomo več govorili; mirne duše lahko greste brez pomislekov, skrbi; ekspr. le mirno kri ne razburjaj se, ne vznemirjaj se; ima mirno roko roka se mu ne trese; zanesljivo opravlja natančna dela; ekspr. ne ene ure nima mirne neprestano ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; pogosto, neprestano ga nadlegujejo, zasledujejo; ekspr. moja vest je mirna nisem storil nobenega negativnega dejanja; storil sem vse, kar sem mogel ◊ jur. mirna posest nemoteno razpolaganje s kako stvarjo mírno prislov od miren: mirno čakati; mirno dihati; mirno gledati kaj; otrok mirno sedi; reka je mirno tekla; ekspr. le mirno, nikar se ne prenagli; vede se mirnejše kot prej / v povedni rabi v gozdu je bilo tiho in mirno / kot povelje mirno // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen besede, na katero se veže: tukaj mirno cvetejo rože, tam pa pada sneg; mirno lahko rečem, da se je stanje izboljšalo; to mu lahko mirno verjameš ♪
  3.      miriáda  -e ž (ȃ) knjiž. 1. redko deset tisoč: ep ima več kot miriado verzov 2. ekspr., z rodilnikom nedoločena, zelo velika količina, množina: snežna odeja se blešči od miriade drobnih kristalčkov; miriade zvezd / v travi se je lesketalo na miriade rosnih biserov ♪
  4.      míriaméter  -tra m (ȋ-ẹ̄) redko deset tisoč metrov: pet miriametrov ♪
  5.      mirílec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȋ) knjiž. kdor miri, pomirja: mirilci so preprečili prepir in pretep ♪
  6.      mirílen  -lna -o prid. (ȋ) knjiž. pomirjevalen: mirilno zdravilo ♪
  7.      mirílo  -a s (í) knjiž. pomirjevalno sredstvo: korenika te rastline se uporablja kot mirilo za srce ♪
  8.      miríšče  -a s (í) knjiž. razvaline starodavne naselbine, gradišče: raziskovati mirišče ♪
  9.      mirítelj  -a m (ȋ) knjiž. kdor miri, pomirja: miritelj v prepirih, sporih; vlada in parlament sta v tem primeru opravljala vlogo miritelja ♪
  10.      mirítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od miriti: miritev sprtih sosedov ♪
  11.      miríti  -ím nedov. (ȋ í) 1. delovati, vplivati na koga tako, da se manj razburja, vznemirja: sin je miril mater, hči pa očeta; brez uspeha so mirili jezne može / publ. miriti razburjene duhove / miriti konje, psa / miriti si živce, vest ∙ miril ga je, da je nekaj le opravljenega tolažil, prepričeval // delati, da je kdo manj glasen, hrupen: zaman je mirila razigrane otroke; miriti razgrajače // star. pomirjati: to delo človeka zelo miri 2. delovati, vplivati na koga tako, da svojega odklonilnega odnosa ne izraža, kaže v preveliki meri, preveč izraziti obliki: miriti sprte sosede / pogosto je morala miriti prepire v hiši / miriti demonstrante mirèč -éča -e: knjiž. mireče besede so vplivale nanj ♪
  12.      mírje  -a s (ȋ) knjiž. ostanki rimskega (obrambnega) zidu: za vasjo so ostanki mirja / ljubljansko Mirje ♪
  13.      mirnodôben  -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na čas, ko ni vojne: mirnodobni razvoj gospodarstva / mirnodobno in vojno stanje ♦ adm. (vojaški) mirnodobni invalid kdor se v mirnodobnem stanju poškoduje ali zboli pri opravljanju vojaških dolžnosti // ki ni za vojaške namene: mirnodobne industrijske naprave; mirnodobna uporaba jedrske energije ♪
  14.      mirnodôbski  -a -o prid. (ȏ) nanašajoč se na čas, ko ni vojne: služiti redni mirnodobski vojaški rok / mirnodobsko življenje // ki ni za vojaške namene: izkoriščanje atomske energije v mirnodobske namene ♪
  15.      mirnodúšen  -šna -o prid. (ū ȗ) knjiž. miren, ravnodušen: mirnodušen človek; kljub izzivanju je ostal mirnodušen mirnodúšno prisl.: mirnodušno sedi in pije ♪
  16.      mirnodúšje  -a s (ȗ) knjiž., redko mirnost, ravnodušnost: njegov obraz je kazal popolno mirnodušje ♪
  17.      mirnodúšnost  -i ž (ū) knjiž. mirnost, ravnodušnost: njegova mirnodušnost vzbuja občudovanje / dar je sprejel z največjo mirnodušnostjo ♪
  18.      mírnost  -i ž (í) stanje, lastnost mirnega: njena mirnost ga jezi; hliniti mirnost; dosegel je popolno mirnost / govoriti z narejeno mirnostjo / prirojena mirnost in potrpežljivost / nenavadna mirnost razreda jo je presenetila ♪
  19.      mirodílnica  -e ž (ȋ) zastar. drogerija: to mazilo dobiš v lekarni ali v mirodilnici ♪
  20.      miroljúben  -bna -o prid. (ú ū) 1. ki ljubi mir, mirno življenje: miroljuben in prijazen človek je // nav. ekspr. nenapadalen, nesovražen: miroljubna država / miroljubne živali / imeti miroljubne namene; miroljubna izjava / publ.: politika miroljubne koeksistence med narodi; reševati spore z miroljubnimi sredstvi 2. publ. ki ni za vojaške namene; mirnodoben: miroljubno izkoriščanje atomske energije miroljúbno prisl.: spor so rešili miroljubno ♪
  21.      miroljúbje  -a s (ȗ) knjiž. ljubezen do miru in težnja po mirnem reševanju problemov, sporov: branil je njihova stališča v imenu miroljubja in demokracije ♪
  22.      miroljúbnež  -a m (ȗ) ekspr. miroljuben človek: še miroljubneži so se razburili / v vladi sedi skupina miroljubnežev ♪
  23.      miroljúbnost  -i ž (ú) lastnost miroljubnega človeka: njegova miroljubnost je znana / miroljubnost državne politike ♪
  24.      mirotvórec  -rca m (ọ̑) knjiž. kdor si prizadeva, dela za mir: razkrinkavati lažne mirotvorce; pridobiti si sloves mirotvorca ♪
  25.      mírov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na miro: mirovo drevo / mirovo olje ♪

   12.226 12.251 12.276 12.301 12.326 12.351 12.376 12.401 12.426 12.451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA