Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (12.126-12.150) 
- míkrostruktúra -e ž (ȋ-ȗ) teh. zgradba snovi, vidna le z mikroskopom: z mikrostrukturo razčlenjeni vidni pojavi; mikrostruktura kristala // publ. zgradba majhnih družbenih delov, pojavov: mikrostruktura družine, šolskega razreda ♪
- mikrotóm -a m (ọ̑) biol. priprava za rezanje tkiva za mikroskopiranje: uporabljati mikrotom ♪
- mikrotoponím -a m (ȋ) lingv. ime njive, travnika, gozda: zapisovati mikrotoponime ♪
- míkrovál in míkro vál -a m (ȋ-ȃ) nav. mn., fiz. elektromagnetni val z valovno dolžino od 1 do 30 cm: ojačiti, usmeriti mikrovalove; uporaba mikrovalov pri radarju ♪
- mikrovalóven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mikroval: mikrovalovna energija / mikrovalovna zveza / mikrovalovni oddajnik ♦ med. mikrovalovna terapija elektroterapija z mikrovalovi ♪
- míkrovézje in míkro vézje -a s (ȋ-ẹ̑) elektr. elektronsko vezje, ki ima zelo majhne razsežnosti: izdelava mikrovezij ♪
- míksati -am nedov. (ȋ) pog. mešati, stepati, mleti z mešalnikom: miksati jajca, sadje, smetano míksan -a -o: miksane pijače ♪
- miksedém -a m (ẹ̑) med. bolezen zaradi pomanjkljivega delovanja žleze ščitnice ♪
- míkser -ja m (í) pog. električni aparat za mešanje, stepanje; mešalnik: zdrobiti, zmešati, zmleti v mikserju; mešati pijače z mikserjem; priključki za mikser / dati sadje, smetano v mikser zmešati, stepsti, zmleti ♪
- mikstúra -e ž (ȗ) farm. tekoča zmes zdravil: piti, pripraviti miksturo; zdraviti z miksturo; grenka mikstura ◊ muz. orgelski register, ki da s pritiskom na tipko poleg osnovnega tona še dva ali več določenih dodatnih tonov ♪
- míl -a -o prid., miléjši (ȋ ȋ) 1. ki daje zaradi svoje nežnosti, ljubkosti prijeten, blag videz: mil otrok; zelo je mila / imeti mile oči, obraz / v ljudskih pesmih: mila luna; mile zvezdice // ki prijetno, blago učinkuje: ugaja mi njen mili glas, nasmeh; milo petje otrok / dan je bil jasen in mil; jesensko mila pokrajina / ekspr. mili spomini na mladost polni otožnosti, ganjenosti 2. poln dobrote, ljubeznivosti: dobil je milo ženo / mile besede so ga potolažile; sestrino milo srce / postal je milejši do njega // malo strog, malo hud: mil sodnik / mila kazen, sodba / nastopili so milejši časi / kriterij ocenjevanja je bil zelo mil 3. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: skozi veje je pronicala mila svetloba; letošnja zima je mila / milo podnebje podnebje brez hudega mraza in velike vročine / epidemija je nastopila v mili obliki 4. ki vzbuja usmiljenje, ganjenost: mili vzdihi
trpečih; milo ječanje ranjenca / mila prošnja 5. knjiž., navadno v povedni rabi, navadno z dajalnikom drag, ljub: vedno mu je bil zelo mil / to ji je mil spomin; najmilejša jim je domača pesem / v nagovoru: mili brat; čakam te, mila deklica; vznes. naša mila domovina 6. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža a) nejevoljo, nestrpnost: pusti ga vendar, za boga milega b) podkrepitev trditve: pod milim bogom za nobeno rabo nisi prav za nobeno; gre, kamor se mu pod milim nebom zahoče kamor hoče / pog. majka mila, je bil hud ● zastar. pobirati mile darove za dobrodelne ustanove darove, denarne prispevke; ekspr. spomnil se je vseh, ki so z milo ali nemilo roko posegli v njegovo življenje z dobroto ali sovraštvom; ubrati milejše strune poskusiti s prijaznejšim, popustljivejšim ravnanjem doseči svoj namen; pog., ekspr. na (vse) mile viže mu je prigovarjal zelo; najej se do mile volje, po mili volji kolikor hočeš; dela z njim po mili volji
kakor hoče; ekspr. sreča mu je bila mila razmere, okoliščine so bile zanj ugodne; ekspr. spati pod milim nebom na prostem mílo prisl.: milo se držati; milo gledati koga; zelo milo govori; milo jokati; sonce je milo sijalo; milo doneči zvonovi; milo proseče oči / ekspr. ta človek je, milo rečeno, malo omejen / v povedni rabi milo mi je to slišati ∙ ekspr. milo se mu je storilo (pri srcu) postal je otožen, ganjen míli -a -o sam.: knjiž. njen mili je odšel; nekaj milega je v njegovem obrazu; vrnil mu je milo za drago za žalitev, krivico se mu je maščeval tako ali še huje, kot je bila storjena njemu samemu ♪
- míla jéra míle jére in míla Jéra míle Jére ž (ȋ-ẹ̑) ekspr. malodušen, neodločen človek: domovina potrebuje junakov, ne pa milih jer; drži se kakor mila jera ima malodušen, neodločen izraz / kot psovka zakaj se pa niste uprli, mile jere // kdor (rad) joka: ti otroci so mile jere ♪
- milánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Milan, Milano: milanska stolnica ♦ gastr. špageti na milanski način špageti z milansko omako; milanska omaka paradižnikova omaka z grahom in na koščke narezano gnjatjo, potresena s parmezanom; zgod. milanski edikt edikt rimskega cesarja Konstantina iz leta 313, s katerim je bilo krščanstvo dovoljeno ♪
- mílar -ja m (ȋ) delavec v proizvodnji mila: zaposlen je kot milar ♪
- milárna -e ž (ȃ) obrat za izdelovanje mila: dela v milarni ♪
- mílček -čka m (ȋ) redko miljenček, ljubljenček: neprestano se ukvarja s svojim milčkom; bil je njegov milček ♪
- mílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na milo: delati milno peno / spuščati milne mehurčke ♪
- milenarízem -zma m (ȋ) rel., v nekaterih krščanskih sektah verovanje, da bo Kristus pred koncem sveta ustanovil tisočletno kraljestvo na zemlji ♪
- milénij -a m (ẹ́) knjiž. tisočletje: drugi milenij naše dobe ♪
- míli... in mili... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na tisoč: miligram, milimikron ♪
- míliampêr -a m (ȋ-ȇ) fiz. enota za merjenje jakosti električnega toka, tisočina ampera: nameriti pet miliamperov (jakosti) ♪
- miliáren -rna -o prid. (ȃ) med., navadno v zvezi miliarna tuberkuloza tuberkuloza, pri kateri nastanejo drobna žarišča bolezni po vsem organizmu: imeti miliarno tuberkulozo ♪
- miliárka -e ž (ȃ) žarg., med. miliarna tuberkuloza: umreti za miliarko ♪
- mílibár -a m (ȋ-ȃ) fiz. enota za merjenje zračnega pritiska, tisočina bara: zračni pritisk je tisoč milibarov in pada ♪
- mílica -e ž (ȋ) zastar. draga, ljubljena ženska: postala je njegova milica / kot nagovor ne misli več na to, milica (moja) ♪
12.001 12.026 12.051 12.076 12.101 12.126 12.151 12.176 12.201 12.226 
