Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (11.984-12.008)



  1.      mézzofórte  [medzo- in mezo-] prisl. (ẹ̑-ọ̑) muz., označba za jakost izvajanja srednje glasno: igrati mezzoforte; sam.: vse forte, mezzoforte in piane je odlično izvajal
  2.      mézzosoprán  -a [medzo- in mezo-] m (ẹ̑-) muz. ženski glas med sopranom in altom: peti mezzosopran; pesmi za mezzosopran in klavir
  3.      mézzosopranístka  -e [medzo- in mezo-] ž (ẹ̑-) muz. ženska, ki poje mezzosopran: angažirali so izvrstno mezzosopranistko
  4.      mézzotínta  -e [medzo- in mezo-] ž (ẹ̑-) um. grafična tehnika, pri kateri struženje in poliranje hrapave bakrene plošče omogoča prehode iz temnega v svetlo, struženka: barvna mezzotinta; japonski mojstri mezzotinte // odtis v tej tehniki: razstava mezzotint
  5.      mežáti  -ím [mǝž in mež] nedov., tudi mežì; tudi mežàl (á í) mižati: vztrajno je mežal, da bi zaspal; mežati na obe očesi / eden od udeležencev igre mora mežati ∙ ekspr., redko zvezde so mežale v bližnjem tolmunu so se medlo, nejasno svetile mežé: ležal je in meže premišljeval o vsem, kar se je zgodilo mežèč -éča -e: obrazi z mežečimi očmi in stisnjenimi ustnicami
  6.      mežàv  -áva -o [mǝž in mež] prid. ( á) 1. ki gleda z napol zaprtimi očmi: mežav človek 2. knjiž. oblačen, mračen: mežav dan; vreme je bilo mežavo; pren. prevzelo ga je mežavo čustvo // medel, nejasen, neizrazit: mežava svetloba / na vogalu je brlela mežava svetilka / vzhajalo je mežavo sonce mežávo prisl.: mežavo gledati; mesec je mežavo posvetil skozi gosto meglo / v povedni rabi zunaj je bilo mežavo in dež je rosil
  7.      méželj  -žlja in -na [žǝl] m (ẹ́) 1. zastar. filister, ozkosrčnež: ti mežlji in uradniki ne bodo nikdar zavedni; tipičen dunajski meželj 2. nar. vez, s katero je privezana trta h kolu: Truden ko meželj pri trti (F. Bevk)
  8.      mežéven  -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) redko muževen 1: meževna veja
  9.      mežík  -a [mǝž in mež] m () gib veke, pri katerem se oko zapre in takoj spet odpre: pri vsakem mežiku je čutil rahlo bolečino
  10.      mežíkanje  -a [mǝž in mež] s () glagolnik od mežikati: mežikanje zaradi močne svetlobe / mežikanje med fanti in dekleti / mežikanje starega svetilnika
  11.      mežíkati  -am [mǝž in mež] nedov. () 1. zapirati in odpirati oči: oči ga pečejo, zato tako mežika; mežika zaradi nenadne močne svetlobe / mežikati z očmi / murni so zaspano mežikali v sonce; pren., ekspr. cvetlice mežikajo v popoldanskem soncu 2. z zapiranjem in odpiranjem oči, zlasti enega očesa, izražati kaj, opozarjati na kaj: ženske so mu pomenljivo mežikale; pri mizah si bodo mežikali: to je tisti rogonosec; pren. srednjeveška mesta so mežikala kmetu, ker so potrebovala rokodelce 3. ekspr. prižigati se in ugašati; utripati: svetilnik enakomerno mežika / šofer je nervozno mežikal z žarometi // dajati vtis utripanja, ukinjanja svetlobe: skozi veje so mežikale lučke; okenca bajte so mežikala v noč / z neba so mežikale zvezde mežikáje knjiž.: obstala sta in mežikaje gledala v svetlo luč; pomenljivo mežikaje se je zasmejal mežikajóč -a -e: približevala se je potiho, smehljajoč se in mežikajoč; mežikajoč svetilnik; mežikajoče oči
  12.      mežíkav  -a -o tudi mežikàv -áva -o [mǝž in mež] prid. (í; á) ki rad mežika: pegast, mežikav fant / mežikave oči / mežikava luč
  13.      mežíkavec  tudi mežikávec -vca [mǝž in mež] m (í; ) nav. slabš. kdor (rad) mežika: prišel je s prijateljem, tistim mežikavcem
  14.      mežikljáti  -ám [mǝž in mež] nedov.) ekspr. mežikati: mežikljati zaradi dima, močne svetlobe; dekletce je preplašeno mežikljalo
  15.      mežíkniti  -em [mǝž in mež] dov.) 1. zapreti in odpreti oči: večkrat je krčevito mežiknil / mežikniti z očmi 2. pomežikniti: za očetovim hrbtom je mežiknila bratu 3. ekspr. za hip prenehati svetiti: električna luč je nekajkrat mežiknila
  16.      méžiti  -im, in mežíti in méžiti -im nedov. (ẹ̄; ẹ́) nar. vzhodno odstranjevati lubje z muževnega debla; majiti: mežiti deblo, hlod
  17.      méžnar  -ja m (ẹ́) pog. kdor oskrbuje cerkev; cerkovnik: mežnar zvoni; bil je za mežnarja pri farni cerkvi
  18.      méžnarica  -e ž (ẹ́) pog. cerkovnikova žena: malo je poklepetal z mežnarico
  19.      mežnaríja  -e ž () hiša za cerkovnika: organist je stanoval v mežnariji; stara, slabo vzdrževana mežnarija
  20.      mežnáriti  -im nedov.) pog. biti cerkovnik: tukaj sta mežnarila že njegov oče in ded
  21.      méžnarski  -a -o prid. (ẹ́) pog. cerkovniški: mežnarska opravila / mežnarska bera
  22.      mežníja  -e ž () nar. mežnarija: sezidali so novo mežnijo
  23.      mežúrkati  -am [mǝž in mež] nedov. (ū) nar. mežikati: oči so mu kar naprej mežurkale / skrivaj je mežurkala vanj
  24.      mh  [hǝ̀] medm. (-ǝ̏) izraža obotavljanje, pomislek, dvom: mh, kako to misliš? // izraža (zadržano) pritrjevanje: mh, je prikimal
  25.      mhm  [h] medm. (-) izraža obotavljanje, pomislek, dvom: mhm, morda bo šlo // izraža (zadržano) pritrjevanje: mhm, je odgovoril; tisto pa, mhm

   11.859 11.884 11.909 11.934 11.959 11.984 12.009 12.034 12.059 12.084  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA