Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (11.701-11.725)


  1.      mediátor  -ja m (ȃ) knjiž. posredovalec, posrednik: predmeti postanejo mediatorji odnosov med posameznimi dramskimi junaki; mediatorji med kulturo in družbo ♪
  2.      medíca  -e ž (í) alkoholna pijača iz medu: piti medico; požirek medice / kuhanje, vrenje medice ♪
  3.      medicína  -e ž (ȋ) 1. veda o zdravljenju bolnikov in varovanju zdravja: študirati medicino; razvoj, zgodovina medicine; uporaba mikrobiologije v medicini / ljudska medicina nauk o zdravljenju bolnikov in varovanju zdravja na osnovi izkušenj, praznoverja in magije / doktor medicine [dr. med.] nekdaj akademski naslov za diplomanta medicinske fakultete / redko ukvarjati se z medicino z zdravstvom ♦ med. interna, kurativna, preventivna medicina; splošna, športna medicina; sodna medicina ki obravnava medicinska vprašanja v zvezi s pravosodjem; medicina dela ki obravnava razmerje med zaposlitvijo in zdravjem; zdravnik splošne medicine 2. pog. medicinska fakulteta: vpisati se na medicino 3. star. zdravilo: jemati, piti medicino; medicina proti kašlju 4. v indijanskem okolju predmet, navadno obesek, ki se mu pripisuje čarovna moč: okoli vratu je nosil medicino ♪
  4.      medíčarica  -e ž (ȋ) izdelovalka in prodajalka peciva, zlasti medenega: stojnice medičaric ♦ nav. mn., zool. mravlja, ki dela v želodčku zalogo sladke tekočine za sušne dni ♪
  5.      médikus  -a m (ẹ̑) star. zdravnik: iti po medikusa; grajski medikus; sloviti medikus in filozof ♪
  6.      medíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. povzročati, da postane kaj medno, mehko: mediti sadje; jabolka so dali medit; te hruške se hitro medijo; pren., ekspr. prosila ga je in medila, a ni se dal pregovoriti ♦ agr. mediti lan goditi 2. izločati snov, iz katere delajo čebele med: ajda, akacija, cvetje medi; hoja medi; dobro, slabo mediti medèč -éča -e: medeča rastlina ♪
  7.      mèdledén  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) geol., v zvezi medledena doba vsaka od toplejših dob med dvema poledenitvama: tajanje ledu v medledeni dobi ♪
  8.      medléti  -ím [med in mǝd] nedov., tudi medlì (ẹ́ í) knjiž. 1. izgubljati zavest: mati na grobu vzdihuje in medli; medlela je in ni mogla spregovoriti; medleti od bolečin 2. izgubljati moč, slabeti: bolnica je vedno bolj medlela; oče je počasi medlel in hiral / cvetlica, drevo medli hira / roke jim medlijo; pren. njegovo navdušenje je medlelo in izginjalo 3. izgubljati močen sijaj, svetlobo: dan je že medlel; mesečina zjutraj medli; zarja medli; sonce je začelo zahajati in medleti; pren., ekspr. zvezda te igralke je že začela medleti // ekspr. slabo svetiti: redke svetilke na trgu so samo medlele 4. ekspr. biti malo slišen: nad dolino medli večerni zvon / krik medli v daljavi pojema 5. ekspr. biti, nahajati se v neaktivnem stanju: v prazni dvorani medli klavir; ladja že tri dni medli v pristanišču; dolgo je medlela gluha tihota / medleti v siromaštvu in nevednosti 6. ekspr., v zvezi s po zelo hrepeneti: doma žena medli po tebi / v daljnem svetu mi srce medli po njej ● knjiž., ekspr. oko mi medli od tvoje lepote zelo sem prevzet; knjiž., ekspr. najini srci medlita v sladki sreči zelo sva prevzeta od sreče medlèč -éča -e: krik v smrtni grozi medlečega človeka; medleče moči; medleča roka; medleča sveča; vsa medleča se je naslanjala nanj; prisl.: medleče vprašati ♪
  9.      medlo... 2 [med in mǝd] prvi del zloženk, kakor medlosijoč, medlozelen ipd., gl. medel ♪
  10.      medmórje  -a s (ọ̑) geogr. ozek pas kopnega med dvema morjema: narediti prekop čez medmorje ♪
  11.      mèdnaslòv  -óva m (ȅ-ȍ ȅ-ọ́) naslov dela daljšega sporočila, besedila, ki poudarja vsebino tega dela: razčleniti članek z mednaslovi ♪
  12.      mèdósen  -sna -o prid. (ȅ-ọ̑) teh., v zvezi medosna razdalja razdalja med osema v vzdolžni smeri vozila ♪
  13.      medpóna  -e ž (ọ̑) lingv. oblikoslovna prvina, ki se vstavlja v besedo, navadno v koren: predpone, pripone in medpone ♪
  14.      mèdrazréden  -dna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki je, poteka med razredi: medrazredno tekmovanje na šoli // ki je, obstaja med družbenimi razredi: medrazredni spori; medrazredna nasprotja ♪
  15.      medrêbrn  in medrébrn -a -o prid. (ȇ; ẹ̑) ki je med rebri: medrebrni prostor / prsni koš širijo in ožijo medrebrne mišice ♪
  16.      medréčje  -a s (ẹ̑) geogr. svet med dvema ali več rekami: naselili so medrečje Evfrata in Tigrisa ♪
  17.      mèdrepúbliški  -a -o prid. (ȅ-ú) ki je, poteka med republikami: organizirati medrepubliške kulturne zamenjave; medrepubliško tekmovanje / dobri medrepubliški odnosi ♪
  18.      medrésa  -e ž (ẹ̑) v muslimanskem okolju višja verska šola: pouk v medresi se je začel / sezidati medreso ♪
  19.      médrje  -a s (ẹ̑) nar. severozahodno ograjen prostor v planinah, v katerega se zapira živina ob molži in ponoči: pastirji so prignali ovce in koze v medrje ♪
  20.      medsebójen  -jna -o prid. (ọ̄) 1. ki je, obstaja med posamezniki: so v dobrih medsebojnih odnosih; medsebojni stiki, vplivi; medsebojna odvisnost, pomoč; medsebojna nasprotja // ki je, poteka med posamezniki: medsebojno dopisovanje; medsebojno vplivanje / med državami kljub dogovarjanju ni prišlo do medsebojne trgovine / neprav. medsebojno sodelovanje sodelovanje 2. ki je, se pojavlja v odnosu do druge osebe ali stvari: hodili so v velikih medsebojnih presledkih; majhne medsebojne razdalje / medsebojna lega ◊ bot. medsebojna oprašitev oprašitev cveta, navadno s pelodom drugega cveta rastline iste vrste; elektr. medsebojna indukcija indukcija, pri kateri sprememba električnega toka v tuljavi inducira napetost v drugi, bližnji tuljavi medsebójno prisl.: medsebojno si pomagati, sodelovati; medsebojno primerjati ♪
  21.      medsebójnost  -i ž (ọ̄) knjiž. medsebojni odnosi, medsebojna odvisnost: človeška, socialna medsebojnost; medsebojnost pojmov / pravilno pojmovanje medsebojnosti ♪
  22.      mèdspôlen  -lna -o prid. (ȅ-ȏ) 1. ki je, obstaja med spoloma: medspolni odnosi; medspolne razlike 2. biol. ki ima (bolj ali manj) razvite organe in druge znake obeh spolov: medspolno bitje ♪
  23.      mèdstaničnína  -e ž (ȅ-ȋ) biol. medceličnina: izločanje medstaničnine ♪
  24.      medúzen  -zna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na meduze: meduzna jajčeca / meduzna generacija spolni rod ožigalkarjev ♪
  25.      medvédka  -e ž (ẹ̑) samica medveda: breja medvedka; medvedka z mladiči ♪

   11.576 11.601 11.626 11.651 11.676 11.701 11.726 11.751 11.776 11.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA