Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (11.351-11.375)
- lúpina -e ž (ȗ) agr. rastlina z dlanasto razrezanimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetju: podorati lupino; krmiti z lupino ♪
- lupína -e ž (í) 1. mehek, sočen ovoj sadov, plodov: odstraniti banani, jabolku, krompirju, pomaranči lupino; sadje z debelo, tanko lupino / zelena orehova lupina; bodičasta lupina kostanja, žira ježica / pospravil je jabolčne lupine olupke 2. trd, suh ovoj sadov, plodov: streti, zdrobiti lupino; izluščiti jedrce iz lupine; valovi so premetavali ladjo kakor orehovo lupino / lešnikova, orehova lupina; pren., ekspr. za njegovo trdo lupino se skriva dobro srce 3. ovoj jajca, navadno trd, apnenčast: natreti, razbiti lupino; pišče je prekljuvalo tanko lupino / jajčna lupina; mehka kožnata lupina kačjega jajca 4. zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali: školjka odpre, zapre lupino; lupina je gladka, rebrasta / lupina morskega ježka // zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali, navadno spiralno zavito; hišica: polževa lupina 5. zunanji del kakega predmeta, zlasti okroglega:
lupine granat / od čolna je ostala samo lupina / ekspr. stali so v lupini velikanske dvorane // ekspr. (majhen) čoln, (majhna) ladja: vse tri lupine so se v viharju s tovorom in ljudmi potopile 6. ekspr. kar je za kaj nepomembno: pomembno je jedro, ne lupina; njegova prijaznost je samo lupina / knjiž., z oslabljenim pomenom: lupina njegovega slabotnega telesa skriva bogato dušo; lupina videza obdaja resnico ● ekspr. počasi je zlezel iz svoje lupine postal dejaven, sproščen; ekspr. če te mika jedro, zgrizi lupino če hočeš stvar popolnoma spoznati, se moraš potruditi ◊ arhit. lupina neravna, navadno izbočena tanka plošča, ki pokriva prostore večjih razsežnosti; bot. semenska lupina tanek ovoj semena; um. lupina stene, stropi, ki obdajajo in oblikujejo prostor ♪
- lupínar -ja m (ȋ) žival, ki ima lupino: hraniti se s školjkami in drugimi lupinarji ♪
- lupínast -a -o prid. (í) podoben lupini: lupinasta oblika ◊ aer. lupinasta konstrukcija letala konstrukcija, po tankosti, ukrivljenosti zunanjih nosilnih sten podobna (jajčni) lupini; agr. lupinasto sadje sadje, ki ima trd, suh ovoj; arhit. lupinast stol stol, po tankosti, ukrivljenosti ploskve, ploskev podoben (jajčni) lupini; grad. lupinasta konstrukcija ♪
- luping tudi looping -a [lúp-] m (ȗ) aer. letalska figura v obliki sklenjene krivulje, kroga v navpični ravnini, začeta navadno navzgor: letalo dela, izvaja luping; pren., ekspr. delati idejne lupinge ♪
- lupínica -e ž (í) manjšalnica od lupina: odstraniti, streti lešnikovo lupinico / lupinica jajčeca / iskati, zbirati lupinice školjk / začiniti z limonino lupinico z zunanjim, rumenim delom lupine / drobna ribiška lupinica se je potopila ♪
- lupínje -a s (ȋ) nar. vzhodno 1. več olupkov, olupki: krompirjevo lupinje / lupinje čebule 2. več luščin, luščine: otresel se je lupinja bučnic, ki mu je viselo na obleki ♪
- lupíti in lúpiti -im nedov. (ȋ ú) 1. odstranjevati lupino, kožo: lupiti jabolka, krompir, pomarančo; lupiti jajce; lupiti z nožem, s prsti / lupiti oreh odstranjevati zeleno lupino // odstranjevati lubje: lupiti deblo; vrba se rada lupi 2. ekspr., redko izkoriščati, odirati: strašno je lupil svoje dolžnike lupíti se in lúpiti se navadno v zvezi s koža izgubljati zgornje, zunanje plasti: po bolezni, močnem sončenju se koža lupi / lupiti se v luskah / pog. hrbet se mu lupi koža na hrbtu ♪
- lúpljenje -a s (ú) glagolnik od lupiti: lupljenje jabolk, krompirja / lupljenje debla / nož, stroj za lupljenje krompirja ♪
- lúskast -a -o prid. (ū) 1. ki ima luske: telo kače je luskasto / suha koža na rokah je videti luskasta / luskasto lubje 2. podoben luski: te tvorbe so luskaste oblike ◊ geol. luskasta zgradba gorovja zgradba, pri kateri plasti delno pokrivajo druga drugo; min. luskasta rudnina rudnina, ki se da klati v luske ♪
- luskínica -e ž (í) manjšalnica od luskina: ribica z zlatimi luskinicami / obleka, posuta z lesketajočimi se luskinicami ♪
- luščílka -e [tudi u̯k] ž (ȋ) les. stroj za izdelovanje furnirja ♪
- lúštrek in lúštrk -a m (ȗ) vrtn. začimbna rastlina z bledo rumenimi cveti v kobulih, Levisticum officinale: dati v juho sesekljano korenino luštreka; zdravilna pijača iz luštreka ♪
- lutkaríja -e ž (ȋ) žarg. lutkarstvo: trudi se, da bi spet oživil lutkarijo ♪
- lútrovstvo -a s (ú) knjiž., redko protestantizem: zatiranje lutrovstva ♦ rel. lutrovstvo in cvinglijanstvo ♪
- lužílnica -e ž (ȋ) tovarniški obrat za luženje: usnjarna je povečala lužilnico ♪
- lužnína -e ž (ȋ) nestrok. baza, lug: lužnine in kisline // alkalija ♪
- macêsen -sna m (é) gorsko drevo z mehkimi tankimi iglami v šopih, ki jeseni odpadejo: macesni so ozeleneli; posekati macesen; star macesen / pog. pohištvo iz macesna macesnovega lesa ♦ vrtn. japonski macesen macesen z rumenkasto zelenimi storžki, Larix leptolepis ♪
- mách -a [mah] m (ȃ) žarg., aer. Machovo število: letalo je doseglo hitrost tri mache ♪
- machiavellizem ipd. gl. makiavelizem ipd. ♪
- machizem gl. mahizem ♪
- Máchov -a -o [mah-] prid. (ȃ) fiz., v zvezi Machovo število število, ki pove, kolikokrat je hitrost telesa v plinu večja od hitrosti zvoka v enakih okoliščinah: Machovo število letala je tri ♪
- mácljek -a [jǝk tudi jek] m (ȃ) nav. mn., nar. vzhodno kladivce (pri klopotcu): macljeki udarjajo po deski ♪
- macóla -e ž (ọ̑) težko železno kladivo: komaj je vihtel macolo; z macolo udariti po čem ♪
- mačák -a m (á) knjiž., ekspr. mačji samec; maček: sosedov tigrasti mačak ♪
11.226 11.251 11.276 11.301 11.326 11.351 11.376 11.401 11.426 11.451