Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (109-133)


  1.      akácija  -e ž (á) poljud. trnato drevo ali grm z dišečimi belimi cveti v grozdastem socvetju, strok. robinija: akacija že medi; vejica akacije ♦ bot. senegalska akacija tropsko drevo, iz katerega se pridobiva gumiarabikum, Acacia senegal ♪
  2.      akácijev  -a -o prid. (á) nanašajoč se na akacijo: akacijev gozd, les / akacijev med ♪
  3.      akacijevína  tudi akácijevina -e ž (í; á) akacijev les ♪
  4.      akadémičarka  -e ž (ẹ́) raba peša študentka, visokošolka ♪
  5.      akadémičen  -čna -o prid. (ẹ́) zastar. akademski: akademična mladina / akademična čast, prostost ♪
  6.      akademíja  -e ž (ȋ) 1. najvišja znanstvena in umetniška ustanova: biti član akademije; predsedstvo akademije / Slovenska akademija znanosti in umetnosti // poslopje te ustanove: park pred akademijo 2. šola višje ali najvišje stopnje: vpisati se na vojaško, vojno akademijo; glasbena, pedagoška, pomorska akademija; absolventi akademije za igralsko umetnost / trgovska akademija v stari Jugoslaviji štiriletna srednja trgovska šola 3. slavnostna prireditev s kulturnim sporedom: dijaki so priredili prav uspelo akademijo; akademija v počastitev dneva republike ♪
  7.      akademíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na akademijo: akademijska uprava; akademijske publikacije / akademijske predavalnice ♪
  8.      akadémik  -a m (ẹ́) 1. član najvišje znanstvene in umetniške ustanove: sprejet je bil med akademike; volitve novih akademikov 2. raba peša študent, visokošolec: še kot akademik je hodil k nam ♪
  9.      akadémikinja  -e ž (ẹ́) ženska oblika od akademik: izvolitev akademikinje ♪
  10.      akadémiški  -a -o prid. (ẹ́) zastar. akademski: akademiški študij / akademiško društvo ♪
  11.      akademízem  -zma m (ȋ) knjiž. na tradiciji in šoli sloneče, neustvarjalno umetnostno izražanje: tako posnemanje vodi v akademizem; epigonski, katedrski, okosteneli akademizem; literarni, slikarski akademizem // slabš. samo teoretično, neživljenjsko reševanje problemov: turizem brez gradnje cest in hotelov je zgolj akademizem ♪
  12.      akadémski  -a -o prid. (ẹ̄) 1. nanašajoč se na šole najvišje stopnje: akademski poklic; akademski slikar; akademska izobrazba / akademski naslov; akademska čast / predavanje se bo začelo brez akademske četrti tradicionalne četrturne zakasnitve // nanašajoč se na slušatelje teh šol: akademski pevski zbor; akademsko društvo 2. nanašajoč se na najvišjo znanstveno in umetniško ustanovo: seja akademskega sveta 3. knjiž. strogo strokoven, znanstven: akademska diskusija; delo je na akademski višini // slabš. samo teoretičen, neživljenjski: pusto akademsko razpravljanje akadémsko prisl.: akademsko izobražen človek ♪
  13.      ákanje  -a s (ā) glagolnik od akati: Dolenjci opuščajo akanje ♪
  14.      akánt  -a m (ā) 1. bot. sredozemska ali tropska rastlina z bodičastimi listi, Acanthus: listi akanta 2. um. okras na antičnih, zlasti korintskih stebrih v obliki akantovih listov ♪
  15.      akántov  -a -o (ā) pridevnik od akant: akantov list ♪
  16.      àkataléktičen  -čna -o prid. (ȁ-ẹ́) lit., v zvezi akatalektični verz verz s popolno zadnjo stopico ♪
  17.      ákati  -am nedov. (ā) lingv. izgovarjati glas a namesto o: Dolenjci akajo ♪
  18.      akcelerácija  -e ž (á) knjiž. pospešenost, pospešitev: akceleracija duševnega razvoja; akceleracija rasti ♪
  19.      akceleracíjski  -a -o (ȋ) pridevnik od akceleracija, pospeševalen: akceleracijski vzroki ♪
  20.      akcelerátor  -ja m (ȃ) 1. avt. vzvod za uravnavanje plinske zmesi za motor, pospeševalnik: pritisniti na akcelerator 2. fiz. naprava za povečevanje hitrosti elektronov, protonov; pospeševalnik: graditi, priključiti akcelerator ♪
  21.      akcelerírati  -am dov. in nedov. (ȋ) avt. spraviti motor v hitrejši tek, pospešiti ♪
  22.      akcènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. lingv. izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini; naglas, poudarek: akcent je na prvem zlogu; melodični akcent / besedni, stavčni akcent // grafično znamenje za označevanje tega: zapisati akcent 2. ed. v izreki jezika opazne tuje prvine: govori slovensko z italijanskim akcentom 3. knjiž. kar sploh izstopa iz okolja: bela pentlja je edini akcent obleke; njegove pesmi imajo močen lirični akcent; razprava je brez polemičnega akcenta / na sliki je opaziti močne barvne akcente ♪
  23.      akcentologíja  -e ž (ȋ) veda o akcentu ♪
  24.      akcentolóški  -a -o (ọ̑) pridevnik od akcentologija: akcentološka razprava ♪
  25.      akcêntski  in akcéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od akcent, naglasen: akcentski preskok; akcentsko mesto ♪

   1 9 34 59 84 109 134 159 184 209  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA