Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (1.084-1.108)



  1.      bitúmenski  -a -o [tudi mǝn] prid. (ú) nanašajoč se na bitumen: bitumenska izolacija, masa; bitumenski premaz / bitumenski izdelki
  2.      biválnica  -e ž () knjiž. prostor, kjer se ljudje podnevi zadržujejo; dnevna soba: imajo samo eno sobo, ki je obenem spalnica in bivalnica; tam so grajske ženske imele svojo bivalnico ♦ žel. prenočišče za železničarje na zadnji postaji proge
  3.      bívolar  -ja m () pastir bivolov
  4.      bívolica  -e ž () samica bivola: molsti bivolico
  5.      bívolji  -a -e prid. () nanašajoč se na bivole: bivolje meso, mleko / ekspr. orjak z bivoljim vratom
  6.      bivolovína  -e ž (í) bivolje meso: trda bivolovina // bivolja koža
  7.      bívolski  -a -o prid. () nanašajoč se na bivole: bivolska vprega / ekspr. njegov bivolski tilnik
  8.      bívši  -a -e prid. () ki je bil v preteklosti, nekdanji: bivši predsednik vlade; bivši trgovec; bivša francoska kolonija
  9.      bízam  -a m () 1. dragoceno krzno podgane pižmarice: siv bizam 2. močno dišeči izloček iz pižmarjeve žleze; mošus: diši po bizamu; neskl. pril.: bizam plašč
  10.      bizantínec  -nca m () 1. slabš., redko klečeplazen, hinavski človek: pretkan bizantinec 2. nekdaj bizantinski zlatnik: polna mošnja bizantincev
  11.      bizantinístika  -e ž (í) veda o bizantinski zgodovini in kulturi: zastopniki bizantinistike
  12.      bizantinízem  -zma m () 1. slabš. klečeplazno, hinavsko prilizovanje oblastnikom: bizantinizem je bil njegovi naravi zoprn 2. značilnosti bizantinske kulture in umetnosti
  13.      bizárnost  -i ž () knjiž. nenavadnost, posebnost, čudnost: v formi išče bizarnost; eksotičnost in orientalska bizarnost; nagnjenje k abnormalnosti in bizarnosti čudaštvu / človek težko razume njegove bizarnosti
  14.      blág  -a -o prid., blážji ( ā) 1. knjiž. poln dobrote, plemenitosti: bil je blag mož / ta človek je res blaga duša; materino blago srce / to je storil z blagim namenom 2. knjiž. nežen, mil, prijeten: slišati je bilo blage akorde; njen blagi glas; blag nasmeh / dan je bil sončen in blag; pihal je blag vetrič; blagi vonj zemlje; blaga, ugašajoča svetloba / ostal nam je v blagem spominu / iron. pesnik XY blagega spomina 3. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: na blagem ovinku ga je zaneslo; letos je bila blaga zima / jopico operite v blagi milnici ♦ med. blaga smrt pospešitev smrti iz usmiljenja; evtanazija blágo prisl.: mati ga je blago opomnila; blago dišeč zrak; blago valovita pokrajina; sam.: vse, kar je lepega in blagega
  15.      blagájniški  -a -o prid. () nanašajoč se na blagajnike ali blagajno: vodenje blagajniškega dnevnika; blagajniški prejemek; pregledati blagajniško poslovanje / pripraviti blagajniško poročilo za občni zbor / blagajniško okence ♦ adm. blagajniški maksimum najvišji dopustni znesek, ki se sme hraniti v blagajni
  16.      blagodát  -i ž () knjiž. sreča, blagoslov: dež je prava blagodat za polje; zdravje je največja blagodat za človeka // nav. mn., redko dobrina, korist: uživati blagodati miru; ti kraji so deležni vseh blagodati morskega podnebja
  17.      blagoglásje  -a s () ubranost glasov: pesnik skrbi za besedno blagoglasje
  18.      blagonôsen  -sna -o prid. (ó ō) zastar. ki prinaša dobiček, korist; donosen: ti posli so zelo blagonosni // koristen, dobrodejen: blagonosni vpliv; njegovo blagonosno delovanje / blagonosni sončni žarki
  19.      blagoródnost  -i ž (ọ̄) zastar. plemenitost: ta človek nima z blagorodnostjo nič opraviti
  20.      blágost  -i ž (ā) 1. knjiž. dobrosrčnost, milina: iz njenih oči gleda blagost 2. zastar. sreča, blaginja: želim vam vso blagost; skrbeti za javno blagost
  21.      blagovít  -a -o prid. () star. ki prinaša blaginjo, blagor: blagovite socialne reforme / urejeno in blagovito življenje
  22.      blagovóliti  -im in blagovolíti -vólim dov. in nedov. (ọ́ ọ̑; ọ́) star., z nedoločnikom, spoštljivo milostno, dobrohotno kaj storiti: cesar je blagovolil potrditi mestne pravice / iron. nisem »plagiator«, kakor se je blagovolil izraziti moj kritik
  23.      blagovóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar. blagohoten, dobrohoten: blagovoljni bralci naj sami ocenijo knjigo / dati blagovoljen nasvet blagovóljno prisl.: upam, da mi boste zamudo blagovoljno oprostili
  24.      blagovóljnost  -i ž (ọ́) zastar. blagohotnost, dobrohotnost: že na obrazu se mu zrcali blagovoljnost
  25.      blagoznánstvo  -a s () nauk o surovinah in njihovi predelavi: blagoznanstvo proučuje uporabno vrednost blaga / tretjo uro je na urniku blagoznanstvo

   959 984 1.009 1.034 1.059 1.084 1.109 1.134 1.159 1.184  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA