Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (10.709-10.733) 
- kultivíranec -nca m (ȋ) redko kultiviran človek: kultiviranci zahoda ♪
- kultúra -e ž (ȗ) 1. skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja: raziskovati stare kulture; spomeniki izumrlih kultur; stičišče dveh kultur; antična, srednjeveška kultura; evropska, orientalska kultura; gotska, grška, rimska kultura / duhovna zlasti na področju miselnega ustvarjanja, materialna kultura zlasti na področju tehničnega ustvarjanja // človeško delovanje, ustvarjanje, katerega rezultat so ti dosežki, te vrednote: mešanje kultur na področju Evrope; razvoj novejših kultur; vplivi grške, rimske kulture; kultura in civilizacija 2. ed. dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja, ustvarjanja: financiranje kulture in znanosti; področje kulture; skrbeti za hitrejši razvoj kulture / sekretariat za prosveto in kulturo / dom kulture / razvoj filmske, glasbene kulture // dosežki te dejavnosti: ustvarjati
kulturo; je dober poznavalec slovenske sodobne kulture; zanimanje za kulturo / publ. množična kultura namenjena širokemu krogu ljudi / poznavalci sodobne slovenske filmske, glasbene kulture 3. ed., navadno s prilastkom lastnost človeka glede na obvladanje, uporabljanje splošno veljavnih načel, norm, pravil pri vedenju, ravnanju: imeti zelo visoko kulturo; ekspr. s takim vedenjem prav gotovo ne kažeš svoje kulture; človek brez kulture / splošna kultura in razgledanost; pomanjkanje srčne kulture // s prilastkom lastnost človeka, družbe glede na obvladanje, uporabljanje delovnih načel, pravil, dosežkov določenih področij pri delu: ima visoko filmsko, gledališko, pevsko kulturo; uprizoritev tega dela zahteva izredno visoko govorno kulturo; igralec je presenetil z izrazito igralsko kulturo; zbori s precej visoko pevsko kulturo; tehniška kultura naših ljudi; prizadevanja za boljšo zdravstveno kulturo / kultura pesnikovega izraza; kultura mišljenja / kultura trgovanja še ni
dovolj razvita 4. ed., v zvezi telesna kultura dejavnost, ki si prizadeva zlasti za razvijanje in ohranjevanje človekovih telesnih sposobnosti in zmogljivosti: posvetiti večjo skrb telesni kulturi; ustvariti pogoje za razvoj telesne kulture; doseči množičnost v telesni kulturi / visoka šola za telesno kulturo 5. agr. rastlina, ki se goji, prideluje za prehrano in (industrijsko) predelavo: menjavati kulture na istem zemljišču; uvajati donosnejše kulture; proti mrazu odporne kulture / jesenska kultura; krmne kulture; oljka in druge mediteranske kulture // gojenje take rastline: pospeševati kulturo bombaža; zemlja, primerna za kulturo riža 6. biol. umetno razmnoženi mikrobi, celice: kultura je negativna; zasejati kulturo na novo gojišče; čistost kulture // gojenje teh mikrobov, celic: preiskati kri, tkivo s kulturo ◊ arheol. belobrdska kultura materialna kultura južnih Slovanov zgodnjega srednjega veka; halštatska kultura; kesteljska kultura avarska in
slovanska materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v Panoniji; ketlaška kultura materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v jugovzhodnih Alpah; latenska kultura; megalitska kultura; kultura žarnih grobišč; kultura mostiščarjev; etn. ljudska kultura materialna, družbena in duhovna kultura posameznega ljudstva, naroda; lingv. jezikovna kultura gojenje, razvijanje knjižnega jezika; lastnost koga glede na obvladanje jezika ♪
- kultúrbúndovec -vca m (ȗ-ȗ) med obema vojnama član kulturbunda: petokolonaška dejavnost kulturbundovcev ♪
- kulturo... prvi del zloženk nanašajoč se na kulturo: kulturoljuben, kulturonosec, kulturoslovec ♪
- kúmaren -rna -o prid. (ú) nanašajoč se na kumara 1: kumarni nasadi / kumarna rastlina ♪
- kúminovec -vca m (ú) žganje iz kumine: postreči s kuminovcem ♪
- kumulonímbus -a m, mn. kumulonímbi tudi kumulonímbusi (ȋ) meteor. kopast oblak, v katerem nastaja nevihta, nevihtni oblak ♪
- kunceréja in kunčjeréja -e ž (ẹ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo, vzrejo kuncev: pospeševanje kuncereje ♪
- kunceréjec in kunčjeréjec -jca m (ẹ̑) kdor redi, vzreja kunce: društvo kuncerejcev ♪
- kunčevína -e ž (í) 1. kunčje krzno: podloga iz kunčevine 2. kunčje meso: za kosilo so pripravili kunčevino ♪
- kúnčica -e ž (ū) samica kunca: breja kunčica ♪
- kúnčji -a -e prid. (ȗ) nanašajoč se na kunce: kunčji mladiči / kunčji hlevček, rov / kunčje meso / kunčje krzno ♪
- kúnčnica -e ž (ȗ) redko kunčji hlevček, zajčnik: pred hlevom je postavil novo kunčnico ♪
- kúndak -a m (ȗ) star. puškino kopito: kundak in bajonet; pren., ekspr. Po prvi vojni je bil [F. Kozak] priča, kako se je jugoslovanska ideja .. izrodila v ideologijo nacionalnega zatiranja, v ideologijo žandarskih kundakov in bajonetov (D. Šega) ♪
- kúnec -nca m (ū) glodavec s krajšimi zadnjimi nogami, zlasti udomačen: gojiti kunce; meso kuncev / angorski kunec ♪
- kunína -e ž (ȋ) redko kunje krzno: ovratnik iz kunine ♪
- kúnji -a -e prid. (ȗ) nanašajoč se na kune: kunje meso / kunje krzno ♪
- kuomintángovec -vca m (ȃ) pristaš kuomintanga: kuomintangovci in komunisti / hudi boji s kuomintangovci ♪
- kupčeválski -a -o [ls in u̯s] prid. (ȃ) nanašajoč se na kupčevalce: kupčevalska natančnost / kupčevalska strast ♪
- kupé -ja m (ẹ̑) zaprt prostor v potniškem vagonu: sedeti v kupeju; prazen kupe; okno kupeja / kupe (vagona) prvega razreda ♪
- kupinár -ja m (á) nar. prekmursko moški, ki se ukvarja s preprodajanjem perutnine: pred hišo je kupinar tehtal piščance ♪
- kúpnja -e ž (ȗ) star. kupovanje: kupnja in prodaja / ta predmet ni za kupnjo ♪
- kupoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj kupuje: vztrajen kupovalec cigaret // star. kupec: našel se je kupovalec za hišo ♪
- kuráre -a m (ȃ) farm. izvleček iz južnoameriških rastlin, ki se uporablja kot mišično hromilo ♪
- kurbaríja -e ž (ȋ) vulg. vlačugarstvo: dokazati komu kurbarijo ♪
10.584 10.609 10.634 10.659 10.684 10.709 10.734 10.759 10.784 10.809