Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (1.051-1.075) 
- bíngeljček -čka [gǝl] m (ȋ) manjšalnica od bingeljc: lestenec s steklenimi bingeljčki ♪
- bingljánje -a s (ȃ) glagolnik od bingljati: bingljanje z nogami / razglašeno bingljanje zvonca ♪
- bingljáti -ám nedov. (á ȃ) 1. viseti in se zibati: medalje mu bingljajo na prsih; čop čepice binglja po obrazu; noge mu bingljajo z voza / bingljati z nogami // redko pozvanjati, zvončkljati: zvonovi bingljajo 2. ekspr. biti obešen, viseti: ta bo še bingljal; bingljati na veji bingljajóč -a -e: bingljajoča verižica ♪
- binírati -am nedov. in dov. (ȋ) rel. na en dan dvakrat maševati: ob nedeljah župnik binira ♪
- bínkošten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na binkošti: binkoštna nedelja / binkoštni prazniki ♦ vrtn. binkoštni nagelj vrtni nagelj nizke rasti z dišečimi cveti raznih barv ♪
- bínkošti -i ž mn. (ȋ) v krščanstvu praznik, petdeseti dan po veliki noči: za binkošti je prišel domov; o binkoštih gre rž v klasje ♪
- bínormála -e ž (ȋ-ȃ) geom. premica skozi točko prostorske krivulje, pravokotna na pritisnjeno ravnino v tej točki ♪
- biogén -a -o prid. (ẹ̑) biol. potreben za življenje: biogeni elementi / vpliv biogenih faktorjev na življenjske združbe // ki nastane, izvira iz živega ♪
- bíokemíjski tudi bíokémijski -a -o prid. (ȋ-ȋ; ȋ-ẹ́) nanašajoč se na biokemijo: biokemijski laboratorij; biokemijski priročnik / biokemijski procesi biokemični ♪
- bíomása -e ž (ȋ-ȃ) biol. masa vseh rastlin, živali, ki rastejo, živijo na določenem področju: energija biomase ♪
- bioskóp tudi bioskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) zastar. kino, kinodvorana: Ljubljana je dobila prvi bioskop ♪
- bípoláren -rna -o prid. (ȋ-ȃ) elektr. ki ima dva pola, dvopolen: bipolarni vod; pren. bipolarno tolmačenje problema ♦ anat. bipolarna živčna celica celica z dvema podaljškoma ♪
- biríštvo -a s (ȋ) 1. biriška služba: birištvo mu je prinašalo skromne dohodke 2. ekspr. nasilje, ovaduštvo: birištvo je bilo v najlepšem cvetu ♪
- birokrát -a m (ȃ) 1. nav. slabš. uradnik, ki se formalistično, neživljenjsko drži predpisov: okostenel, omejen birokrat 2. v zahodnih državah pripadnik visokega uradniškega sloja: bal se je zameriti visokim birokratom ♪
- birsa ipd. gl. bersa ipd. ♪
- bis tkanina gl. bisus ♪
- bisága -e ž (ā) nekdaj preprosta (dvodelna) popotna torba ali vreča za čez ramo: oprtati bisago; beračeva, ciganska bisaga; pren. ko so ga zalotili, je imel pripravljeno polno bisago laži ♪
- biságar -ja m (ȃ) redko človek z bisago ♪
- biságast -a -o prid. (ā) podoben bisagi: bisagasta oblika predmeta ♪
- biságica -e ž (ā) manjšalnica od bisaga: prišli so z bisagicami preko ramen ♪
- bíseksuálen -lna -o prid. (ȋ-ȃ) med. nagnjen k obema spoloma: biseksualen moški ♪
- bíseksuálnost -i ž (ȋ-ȃ) med. nagnjenost k obema spoloma ♪
- bíser -a m (ȋ) 1. okroglasta tvorba iz školjk, rabljena za nakit: biser se lesketa; iskati bisere; bleščeči biseri; ogrlica iz biserov; pren., pesn. nebo je posejano z biseri; solzni biseri; biseri rose ∙ bibl. metati bisere svinjam dajati, dati komu duhovno ali materialno dobrino, ki je ne zna ceniti // biseru podoben izdelek: stekleni biseri 2. ekspr. kar zaradi izredne lepote, plemenitosti vzbuja občudovanje: to dekle je pravi biser; biseri literature ◊ agr. fruškogorski biser peneče se belo vino iz okolice Fruške gore; kem. boraksov biser prozorna steklasta kroglica iz boraksa za ugotavljanje kovinskih oksidov; obrt. ohridski biseri umetno narejene kroglice za nakit, pokrite s srebrnkasto snovjo iz ribjih luskin ♪
- bíserast -a -o prid. (ȋ) redko ki se lesketa kot biser: biseraste potne kaplje ♪
- bíserček -čka m (ȋ) manjšalnica od biser: ogrlica iz biserčkov; njeni zobje so kot biserčki / jo poznaš? To ti je biserček ♪
926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 
