Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (10.351-10.375)



  1.      kraváta  -e ž () (modni) dodatek, navadno k moški obleki, ki se namešča pod ovratnik srajce: nosil je temno kravato; kar naprej si je popravljal kravato; zavezati kravato; svilena kravata / nosil je črno kravato kot znamenje žalovanja
  2.      kraváteljc  -a [tǝl] m () nižje pog., navadno v zvezi držati, prijeti za kravateljc držati, prijeti za zgornji, navadno sprednji del oblačila pri vratu: prijel ga je za kravateljc in ga vrgel na cesto ∙ nižje pog., ekspr. prijeti, zgrabiti koga za kravateljc prisiliti koga, da ravna, govori, kot hoče, zahteva kaka oseba; zahtevati od koga pojasnilo, opravičilo
  3.      kraváten  -tna -o prid. () nanašajoč se na kravato: kravatni vozel; svileno kravatno blago / kravatna igla
  4.      krávče  -ta tudi kravčè -éta s (ā; ẹ́) ekspr. krava, navadno suha, stara: vse popoldne je pasel kravče
  5.      krávica  -e ž (á) nav. ekspr. manjšalnica od krava: pasti kravico; redil je samo eno kravico ∙ pog. dojenček že pase kravice lahko leži na trebuhu z dvignjeno glavo in oprt na roke
  6.      kravína  in krávina -e ž (í; ) 1. usnje iz goveje kože: suknjič, škornji iz kravine / predelava kravine kravje kože 2. kravje meso: pečena kravina
  7.      kravjáča  -e ž (á) bot. slabša užitna goba svetlo rjave barve, Suillus bovinus
  8.      krávjak  tudi krávjek -a m () goveji, zlasti kravji iztrebek: stopiti v kravjak
  9.      krávji  -a -e prid. () nanašajoč se na krave: kravja koža; kravje mleko / konjski in kravji hlev; kravji zvonci / šel je za kravjega hlapca, pastirja / počasna kravja vprega ● nizko napravil je kravji požirek zelo velik, hlastentur. kravji bal tradicionalna prireditev v Bohinju ob prigonu živine s planin; vet. kravje koze virusna bolezen, ki se pojavlja navadno na kravjem vimenu v obliki izpuščajev; kravja stoja konj stoja z navznoter ukrivljenimi nogami; prisl.: piti po kravje
  10.      krávl  tudi cráwl -a [kravl] m (á) šport. plavanje, pri katerem plavalec izmenično premika roke in noge: učiti kravl / hrbtni, prsni kravl
  11.      krávlanje  -a s () glagolnik od kravlati: zamahi pri kravlanju
  12.      krávlati  -am nedov. () žarg., šport. plavati kravl: znala sta dobro kravlati
  13.      kravlíst  tudi crawlíst -a [kravl-] m () žarg., šport. športnik, ki goji kravl: bil je najboljši kravlist v državi
  14.      kravójec  -jca m (ọ̑) nar. rastlina z zelo visokim votlim steblom in zelenkastimi cveti v kobulih; orjaški silj: čaj iz kravojca
  15.      kravosès  in kravosés -ésa m ( ẹ́; ẹ̑) zool. zelo velika indijska nestrupena kača; piton
  16.      krávše  -ta tudi kravšè -éta s (ā; ẹ́) ekspr. krava, navadno suha, stara: v hlevu je imel eno samo kravše
  17.      kráža  -e ž (á) nav. mn., nav. ekspr. črti v obliki črke X: delati križe in kraže; prim. križa kraža
  18.      kŕc  medm. () izraža lahen udarec s prsti, navadno za svarilo: udaril ga je po roki: krc / krc, ga je krcnil po ušesu; sam.: dobil boš krc
  19.      kŕcanje 1 -a s () glagolnik od krcati1: krcanje po prstih
  20.      kŕcanje 2 -a s () glagolnik od krcati2: dovoljenje za krcanje
  21.      kŕcati 1 -am nedov. () lahno udarjati s prsti, navadno za svarilo: krcal ga je po ušesih // ekspr. kratko, močno udarjati: krcal ga je s palico; zaradi grde pisave ga je krcala po prstih
  22.      kŕcati 2 -am nedov. () redko nakladati, natovarjati (na ladjo): krcati tovor
  23.      kŕcelj  -clja tudi krcèlj -cljà m (ŕ; ǝ̏ ) redko 1. štrcelj: krcelj odrezane roke / krclji dreves 2. hlod: voziti krclje na žago
  24.      kŕcljast  -a -o prid. (ŕ) redko štrcljast: krcljast rep
  25.      kŕcniti  -em dov.) 1. lahno udariti s prsti, navadno za svarilo: močno ga je krcnil po nosu / krcnila je po sveči in jo ugasnila // ekspr. kratko, močno udariti: krcnil ga je po roki 2. ekspr. ostro, učinkovito odgovoriti, zavrniti: dobro si ga krcnil

   10.226 10.251 10.276 10.301 10.326 10.351 10.376 10.401 10.426 10.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA