Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (1.009-1.033) 
- bi členek, zanikano nê bi in bi ne (é) z opisnim deležnikom dela pogojni naklon sedanjega časa, v zvezi z bil in opisnim deležnikom pogojni naklon preteklega časa; raba pogojnega naklona preteklega časa peša 1. za izražanje možnosti, negotovosti: to bi bilo krivično; išče žensko, ki bi mu gospodinjila; dvomim, da bi bila tako bolna; stopil je na prag, da bi pogledal po trgu; vede se, kakor da bi me ne poznal; če bi malo pomislil, bi drugače govoril; ko bi se bil fant hotel učiti, bi bil šolo igraje izdelal; elipt.: kaj bi rad? sam ne ve, kaj bi 2. za (obzirno) izražanje želje, trditve: želeti bi bilo, da škodo poravnate; njegov predlog bi bilo dobro upoštevati; (ali) bi bili tako prijazni in mi knjigo posodili? gledališče naj bi tudi vzgajalo; ekspr.: o da bi imel vsaj malo miru! da bi ga strela! prav mu je, pa naj bi bil pazil // v zvezi z naj za izražanje domneve: po časopisnih
poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem // navadno v zvezi z misliti, reči za izražanje omejitve na samo osebni odnos do česa: rekel bi, da to ni res 3. z oslabljenim pomenom, v zvezi ne da bi za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka: planeš v sobo, ne da bi pozdravil; odšel je, ne da bi se bil poslovil ● pog. kaj bi tisto stvar nima pomena; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti; to je praznoglavec. Ne bi rekel zdi se mi, da ni; pog. če se je vrnil? Ne da bi jaz vedel mogoče, ne vem ♪
- bi... ali bí... in bi... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na število dve: bigamija, bikromat, bilabial, bilateralen, bilingvističen; bifurkacija ♪
- biánko in biánco [bjanko] prisl. (ȃ) adm. brez besedila ali z ne docela izpolnjenim besedilom, ki bo po izpolnitvi ustrezalo dogovoru: podpisati bianko; neskl. pril.: bianko podpis ♦ fin. bianko menica podpisana, toda ne (docela) izpolnjena menica ♪
- bíatlon -a m (ȋ) šport. tekmovanje v smučarskem teku in streljanju s puško: državno prvenstvo v biatlonu ♪
- bíba -e ž (ȋ) otr. majhna žival, ki leze, navadno žuželka: biba leze, biba gre ♪
- bíbavica -e ž (ȋ) izmenično naraščanje in upadanje morske gladine: proučevali so bibavico ♦ navt. mrtva, srednja, živa bibavica z najmanjšo, srednjo, največjo višinsko razliko ♪
- bíbavičen -čna -o (ȋ) pridevnik od bibavica: bibavični tokovi ♪
- bíber -bra m (í) tekst. na obeh straneh kosmatena bombažna ali volnena tkanina: zimski plašč iz bibra ♪
- bibernélica -e ž (ẹ̑) redko janež: čaj iz bibernelice ♪
- biblicíst -a m (ȋ) strokovnjak za biblična vprašanja ♪
- biblicístika -e ž (í) veda o bibliji ali bibličnih vprašanjih: strokovnjak za biblicistiko ♪
- bíbličen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na biblijo, svetopisemski: biblična snov, zgodba / biblični slog biblijski; biblična arheologija arheologija, ki proučuje življenje in kulturo narodov, o katerih govori biblija ♪
- bíblija -e ž (í) temeljna knjiga krščanske vere in delno židovske vere, sveto pismo: biblija obsega staro in novo zavezo; citat iz biblije / bral je iz stare, debele biblije / Dalmatinova Biblija; pren. Marxov Kapital imenujejo biblijo delavskega razreda ♪
- bíblijski -a -o prid. (í) nanašajoč se na biblijo, svetopisemski: biblijske zgodbe; biblijska zgodovina / biblijski slog slovesen, privzdignjen slog ♦ papir. biblijski papir tanek in trden papir ♪
- bibliográf -a m (ȃ) kdor sestavlja bibliografijo: ta seznam je delo skrbnega bibliografa ♪
- bibliotekárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na bibliotekarje, knjižničarski: bibliotekarski tečaj; bibliotekarska dejavnost ♪
- biciklíst -a m (ȋ) 1. kdor se vozi s kolesom; kolesar: polna cesta biciklistov in pešcev / po drugi etapi so biciklisti počivali 2. pog., slabš. kdor je ponižen pred nadrejenimi in priganjaški do podrejenih: »Biciklist« pravijo na terenu tovarišu, ki »upogne hrbet navzgor, navzdol pa pritiska« (B. Kidrič) ♪
- bíčar -ja m (ȋ) 1. pripadnik srednjeveške verske sekte, ki propagira bičanje samega sebe: sprevod bičarjev 2. izdelovalec bičev ♪
- bíčevje -a s (ȋ) skupina rastlin bičkov: pokositi bičevje za steljo / bičevje ob potoku z bički porasel svet // stebla bičkov: cekar iz bičevja ♪
- bíčkar -ja m (ȋ) nav. mn., bot., zool. enoceličarji, ki se gibljejo z bičkom, Flagellata: delitev bičkarjev ♪
- bíčkast -a -o prid. (ȋ) biol. ki ima biček, nitast izrastek: bičkaste celice / bičkast izrastek podoben bičku ♦ bot. bičkaste alge ♪
- bíčkovec -vca m (ȋ) nav. mn., bot., zool. bičkar ♪
- bíčnat -a -o prid. (ȋ) ki je iz stebel bičkov: bičnat naslanjač / bičnato močvirje poraslo z bički ♪
- bíčnik -a m (ȋ) bičevnik: z bičnikom je tolkel konja ♪
- bidé -ja m (ẹ̑) podolgovat plitev umivalnik za spodnji del trupa: kopalnica z bidejem ♪
884 909 934 959 984 1.009 1.034 1.059 1.084 1.109