Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

42 (976-1.000)


  1.      marihuána  -e ž (ȃ) zlasti v ameriškem okolju močno mamilo iz indijske konoplje: kaditi, uživati marihuano ♪
  2.      màrsikatérikrat  prisl. (ȁ-ẹ̄) redko velikokrat, večkrat: marsikaterikrat bi zvečer rajši ostal doma ♪
  3.      máslo  -a s (á) 1. maščoba, pridobljena iz smetane: maslo je sveže; maslo je postalo žarko; delati, gnesti, mesti maslo; namazati kruh z maslom; zabeliti z maslom; mehek, rumen kot maslo / čajno maslo boljše surovo maslo; kuhano maslo ki se mu s kuhanjem izloči voda; surovo maslo ki se pridobi neposredno iz smetane 2. navadno s prilastkom tej podobna snov, pridobljena iz sadežev nekaterih rastlin: kakavovo, kokosovo maslo ● pog. te čenče so njegovo maslo on jih je povzročil, zakrivil; pog. tudi on ima maslo na glavi tudi on je napravil prekrške, prestopke; bil je kot maslo tako razpoložen, da se je nanj dalo lahko vplivati; vse je šlo kakor po maslu uspešno, brez zapletljajev ◊ biol. ušesno maslo rjavkast izloček žlez lojnic zunanjega sluhovoda; gastr. sardelno maslo zmes za namaz iz surovega masla in sardelnih filejev ♪
  4.      materínji  -a -e prid. (ȋ) star. materinski, materen: materinja ljubosumnost ♦ biol. materinja celica materinska celica ♪
  5.      mazíljenost  -i ž (ȋ) ekspr. lastnost, značilnost maziljenega: maziljenost govora, vedenja ♪
  6.      mečkávost  -i [mǝč tudi meč] ž (á) lastnost, značilnost mečkavega: preskusiti mečkavost tkanine / ekspr. študent je zaradi svoje mečkavosti dobil slabo oceno ♪
  7.      mečkljív  -a -o [mǝč tudi meč] prid. (ȋ í) knjiž. ki se (rad) mečka: mečkljivo blago ♪
  8.      mečkón  -a [mǝč tudi meč] m (ọ̑) nar. mečkač: Bil je slaboten in počasen, mečkon, zato ga kmetje niso marali na dnino (C. Kosmač) ♪
  9.      méčnica  in mêčnica -e ž (ẹ̑; ȇ) anat. kost na zunanji strani goleni: golenica in mečnica ♪
  10.      méd  -ú in -a m (ẹ̑) 1. sladka snov, ki jo delajo čebele iz nektarja ali mane: jesti med; namazati med na kruh; strjen, tekoč med; barva medu; lonec medu; natočiti veliko medu; kadica za med; hruške so sladke kot med / ajdov, cvetlični, hojev, kostanjev med / čebelji, umetni med // nektar, mana: čebele nabirajo med; ajda diši po medu 2. ekspr. kar je prijetno, ugodno: ta stvar ni bila noben med; medu pri tej ženski ni imel / med njenih ust / z oslabljenim pomenom: med hvale; opajati se z medom sanj 3. star. medica: že drugi bokal medu je izpil ● ekspr. tam se cedi med in mleko je vsega dovolj; je zelo dobro; ekspr. sam med ga je je zelo, pretirano prijazen; ekspr. vse je šlo za med zelo dobro se je prodalo; ekspr. mazati koga z medom prikupovati se mu; na to gredo ljudje kot muhe na med to jih privlači, to je zanje zanimivo; ta človek je sladek kot med zelo, pretirano prijazen; ekspr. sekira mu je padla v med življenjske razmere so se mu nenadoma zelo izboljšale; preg. brez potu ni medu brez dela ni uspehov; preg. (imeti) na jeziku med, v srcu led delati se prijaznega, v resnici pa biti hladen, nenaklonjen ◊ čeb. med zori; točiti med; čebelariti na med preprečevati rojenje čebel, da naberejo več medu; letni donos medu količina medu, ki jo dobi čebelar od čebelje družine v enem letu; gastr. turški med slaščica iz sladkorja, beljakov, orehov ali lešnikov ♪
  11.      méd  -í ž, daj., mest. ed. médi (ẹ̑) zlitina bakra in cinka: vlivati med; kovna, lita med; verižica, vijak iz medi ♦ metal. livna med; rdeča med z majhnim odstotkom cinka; tombak; specialna med ki vsebuje nikelj, mangan, železo, aluminij, silicij in cin ♪
  12.      med  predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka méd- (ẹ̑) 1. za izražanje usmerjenosti v položaj, omejen z dvema mejnima točkama, ali dosege tega položaja: vložiti rastlino med lista; pes stisne rep med noge; med sosedna vrtova so postavili plot / pot pelje med dva visoka hriba // za izražanje usmerjenosti v položaj, omejen z več mejnimi točkami, ali dosege tega položaja: luna se skrije med oblake; plevel se zaseje med pšenico; pomesti med smeti / preriniti se med gledalce; večkrat pride mednje 2. za izražanje razdeljevanja: razdeliti zemljo med kmete; razdati denar med reveže / narod je razkosan med tri države 3. za izražanje pripadnosti: šteti med najboljše; polh spada med glodavce; uvrstiti koga med prijatelje II. z orodnikom 1. za izražanje stanja v položaju, omejenem z dvema mejnima točkama: sestra stoji med bratoma; potok teče med gozdom in travnikom; ekspr. med nebom in med zemljo / razdalja med točkama; cesta med Ljubljano in Vrhniko / nočne temperature med 5° in 10° C; pren. razmejitev pravic med upravo in delavskim svetom // za izražanje stanja v položaju, omejenem z več mejnimi točkami: hiša stoji med drevjem; pot se vije med njivami; pismo je založeno med papirji; prišlo je novo gradivo, med tem je nekaj zate / petelin se šopiri med kokošmi; bolezen se pojavlja med otroki 2. za izražanje pripadnosti: ta jabolka so med najboljšimi; vsakdo med nami ga pozna; najboljši med njimi; on je zmeraj med prvimi // za izražanje izbora: izbor med sadnimi vrstami; odločati se med mestnim in podeželskim življenjem 3. za izražanje medsebojnega odnosa: med seboj govorijo nemško; otroci se kosajo med seboj; vsi člani kolektiva se tikajo med seboj; pogajanja, sovraštvo med nasprotniki; stiki med državami / delili so si izkupiček med seboj / podobnost, razlika med njim in bratom 4. za izražanje časa, ki ga omejujeta dve točki: otroci med petim in desetim letom; priti na obisk med peto in šesto uro / med prvim in drugim poglavjem povesti je minilo leto // za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja: tako je bilo med okupacijo, vojno; zaspati med poukom, vožnjo / med tednom zgodaj vstaja vse dni razen v nedeljo / med pasjimi dnevi je najbolj vroče // za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: med ploskanjem je stopil v dvorano; povedati med glasnim smehom; ekspr. doraščati med trdim kmečkim delom ● premalo greš med ljudi v javnost, v družbo; pog. šel je med postopače postal je postopač; stopiti med vrata v prostor, ki ga oklepa okvir vrat; med drugim je povedal tudi to zgodbo povedal je razne stvari in to zgodbo; ekspr. ti stojiš med menoj in mojo srečo ti si vzrok, da nisem srečen; pog. nič, ničesar ni bilo med nama nisva imela spora; nisva imela intimnega razmerja; ekspr. med nama (rečeno), všeč mi je izraža zaupnost; ekspr. to naj ostane med nami drugim tega ni treba pripovedovati; stati med vrati v prostoru, ki ga oklepa okvir vrat ◊ šport. med dvema ognjema skupinska otroška igra z žogo; prim. medtem ♪
  13.      med...  ali mèd... predpona v sestavljenkah (ȅ) 1. za izražanje obstajanja česa med čim: medceličen, medleden, medmorje, medplanetaren // za izražanje nastopanja, pojavljanja česa med čim: medklic 2. za izražanje odnosa, razmerja med čim: mednaroden, medsebojen, medverski ♪
  14.      medálja  -e ž (á) 1. ploščat kovinski predmet z reliefno podobo, napisom: izdelovati medalje in plakete; srebrna, zlata medalja; težka medalja 2. tak predmet, ki se uporablja kot odlikovanje, priznanje: nositi medaljo; pripeti si medaljo / odlikovati koga z medaljo za hrabrost, zasluge // tak predmet, ki se uporablja kot odlikovanje za vsakega izmed treh najboljših tekmovalcev pri (pomembnejših) športnih tekmovanjih: razglasiti rezultate in podeliti medalje / bronasta, srebrna, zlata medalja ki se podeli za tretje, drugo, prvo mesto v posameznih športnih disciplinah; olimpijske medalje / žarg., šport. favorit je zlata medalja z olimpijskih iger dobitnik te medalje 3. nav. ekspr. odlikovanje, priznanje v obliki takega predmeta: dobil je veliko medalj / ostal je brez medalje ● ekspr. zaslužil bi medaljo pri kakem delu, dejanju je bil zelo požrtvovalen; pog. to je druga plat, stran medalje takšna je stvar z drugega, nasprotnega vidika ♪
  15.      medaljêr  -ja m (ȇ) kdor dela, izdeluje medalje, plakete, kovance: znamenit medaljer ♪
  16.      medaljêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na medaljerje ali medaljerstvo: medaljersko delo / medaljerska šola ♪
  17.      medaljêrstvo  -a s (ȇ) um. likovna umetnost, ki se ukvarja z delanjem, izdelovanjem medalj, plaket, kovancev: kipar je dosegel najvidnejše uspehe v medaljerstvu ♪
  18.      medaljón  -a m (ọ̑) obesek za na vrat v obliki ploščate škatlice, v kateri je portret ali kak drug spominski predmet: nositi medaljon; medaljon z očetovo sliko; verižica z zlatim medaljonom ◊ gastr. okrogla rezina navadno telečjega mesa; um. okrogla, ovalna slika ali relief na steni, spomeniku ♪
  19.      medaljónček  -čka m (ọ̑) manjšalnica od medaljon: dal ji je medaljonček in prstan; medaljonček z materino sliko ♪
  20.      mèdamêriški  -a -o prid. (ȅ-ȇ) polit. nanašajoč se na mednarodno organizacijo držav ameriškega kontinenta: medameriška konferenca / medameriške vojaške sile ♪
  21.      medár  -ja m (á) nekdaj trgovec, prekupčevalec z medom: čebelarji so prodajali med medarjem / stojnice medarjev ♪
  22.      medaríca  -e ž (í) čeb., navadno s prilastkom čebela, ki naredi dosti medu: to so dobre medarice ♪
  23.      medárna  -e ž (ȃ) trgovina z medom ♪
  24.      mèdbibliotéčen  -čna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki je, poteka med knjižnicami: medbibliotečni odnosi ♦ biblio. medbibliotečna izposoja ♪
  25.      mèdcéličen  -čna -o prid. (ȅ-ẹ̑) biol. ki je med celicami: medcelični prostor; medcelična snov medceličnina ♦ čeb. medcelična stena srednja stena sata ♪

   851 876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA