Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

42 (942-966)



  1.      ljúbica  -e ž () 1. nav. ekspr. ženska, ki ima spolno razmerje s poročenim moškim: postala je njegova ljubica; njen mož ima ljubico; vzdrževati ljubico / za ženo je ne mara, ima jo samo za ljubico 2. star. ženska oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do fanta; dekle: njegova ljubica se je omožila; fant ima že ljubico; priti k ljubici pod okno; nezvesta, prevarana ljubica 3. s prilastkom ženska, ki uživa posebno naklonjenost koga; ljubljenka: to je naša najmlajša, naša ljubica; pren. Kak tvoje je bilo srce goreče za čast .. Ljubljane, ljubice nebes in sreče (F. Prešeren) // ekspr. ljubljena ženska: naša ljubica je zbolela / kot nagovor kje si bila, ljubica // ekspr. kar je komu ljubo, drago sploh: lovec se ne more ločiti od svoje jeklene ljubice ● knjiž., redko ljubica vijolica
  2.      ljubímec  -mca m () 1. moški, ki ima spolno razmerje s poročeno žensko: to je njen ljubimec; mož je našel pri ženi ljubimca 2. zastar. moška oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do dekleta; fant: dekletovega ljubimca so vzeli k vojakom ● zastar. ljubimca sta se dogovorila za prvi sestanek zaljubljenca; knjiž., redko ljubimec slave ljubljenecgled. igralec, ki igra vloge zelo ljubečih, zaljubljenih moških oseb
  3.      ljubímka  -e ž () ženska, ki ima spolno razmerje s poročenim moškim: knez in njegova ljubimka ◊ gled. igralka, ki igra vloge zelo ljubečih, zaljubljenih ženskih oseb
  4.      ljubímkanje  -a s () glagolnik od ljubimkati: koketiranje se je kmalu spremenilo v ljubimkanje / rada je pripovedovala o svojih ljubimkanjih s študenti
  5.      ljubímkati  -am nedov. () 1. izkazovati, imeti površen, neresen ljubezenski odnos: ljubil ni, ampak ljubimkal; poleti je z njim ljubimkala v kopališču 2. redko ljubkovati, božati: otroka je vzela v naročje in ga ljubimkala in božala
  6.      ljubimkováti  -újem nedov.) redko ljubimkati, flirtati: nekaj časa je ljubimkovala s podjetnim fantom iz sosedstva
  7.      ljubímski  -a -o prid. () nanašajoč se na ljubimce: ljubimska zveza / igral je ljubimske in karakterne vloge
  8.      ljubítelj  -a m () 1. navadno s prilastkom kdor ima posebno zanimanje, nagnjenje za kaj: kot velik filmski ljubitelj rad hodi v kinoteko; biti ljubitelj dobre knjige, narave, živali; ljubitelj zabavnih melodij, umetnosti / redko ljubitelj knjig bibliofil / publ.: ta vrsta kave je našla že mnogo ljubiteljev mnogo ljudi jo kupuje, pije; ljubitelji smučanja so z letošnjo zimo zadovoljni smučarji 2. raba narašča kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim; amater, diletant: igro je uprizorila skupina gledaliških igralcev ljubiteljev; precej gradiva je zbral tudi zgodovinar ljubitelj / razstavo so pripravili poklicni vrtnarji in ljubitelji
  9.      ljubíteljica  -e ž () ženska oblika od ljubitelj: ljubiteljica poezije
  10.      ljubíteljski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na ljubitelje: novo avtorjevo knjigo so bralci pričakovali z veselim ljubiteljskim nemirom / nastopiti na ljubiteljskem koncertu; ljubiteljske gledališke skupine nepoklicne, amaterske 2. knjiž., redko bibliofilski: ljubiteljska izdaja
  11.      ljúbljenec  -nca m (ū) 1. s prilastkom kdor uživa posebno naklonjenost koga: najmlajši sin je očetov ljubljenec; bil je vesel družabnik in ljubljenec deklet; biti ljubljenec vse družine; ta igralec je ljubljenec občinstva 2. ekspr. ljubljen človek: ded pripoveduje zgodbe svojim ljubljencem vnučkom / zastar. dekle je ponosno na svojega ljubljenca fanta // kar je komu ljubo, drago sploh: otroku se ptički smilijo, zato pridno krmi svoje ljubljence
  12.      logaritmíranje  -a s () glagolnik od logaritmirati: logaritmiranje in korenjenje
  13.      lomásten  -tna -o prid. (ā) knjiž., redko ki lomasti: lomastni medvedi / lomastni Homerjevi junaki lomástno prisl.: vprega je lomastno divjala kar čez njivo
  14.      lós  -a m (ọ̑) v arktičnih predelih živeči jelen z lopatastim rogovjem: samica losa
  15.      lúčanje  in lučánje -a s (ū; ) metanje: lučanje kamenja
  16.      lupáč 1 -a m (á) nar. vzhodno kdor lušči (bučno seme): ker je bil pridelek bučnic dober, je prišlo zvečer veliko lupačev / lupači koruze ličkarji
  17.      macefizelj  gl. macafizelj
  18.      magistratúra  -e ž () 1. magistrski naslov: dokončana tretja stopnja z magistraturo 2. zgod., pri starih Rimljanih služba magistrata: magistrature so bile v rokah patricijev
  19.      májcen  -a -o [cǝn] prid. () ekspr. zelo majhen: majcen hlebček, otrok, ptiček; deček je še majcen; majcena kroglica / v tem je bila majcena tolažba májceno prisl.: majceno nam ga pokaži májceni -a -o sam.: nič se ne boj, majcena; sosedovo majceno je izdihnilo
  20.      máksi  -ja m () pog. moda zelo dolgih oblačil, zlasti kril: maksi je zamenjal mini / nositi maksi zelo dolga krila, obleke
  21.      malobrížnost  -i ž () star. lastnost, značilnost človeka, ki kaže malo zanimanja, ravnodušnost: malobrižnost do vsega / bolezen se je ponovila zaradi bolnikove malobrižnosti; z malobrižnostjo povzročiti nesrečo z malomarnostjo
  22.      máloburžoázen  -zna -o [tudi -žua-] prid. (-) knjiž. drobnoburžoazen, malomeščanski: maloburžoazni sloji / maloburžoazni filistri
  23.      malocvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) vrtn. ki ima malo cvetov: malocvetna cvetlica // ki ima majhne cvete: malocvetne in velikocvetne begonije ◊ bot. malocvetna španska detelja rastlina z dlakavimi majhnimi listi in drobnimi belkastimi cveti v socvetju, Dorycnium germanicum
  24.      maločlénar  -ja m (ẹ̑) nav. mn., zool. živali, katerih telo je sestavljeno iz malo členov, Oligomeria: mnogočlenarji in maločlenarji
  25.      málodanè  prisl. (á-) knjiž. skoraj: igra je malodane pri kraju; malodane vsi so proti

   817 842 867 892 917 942 967 992 1.017 1.042  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA