Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

42 (826-850)



  1.      kípec  -pca m () manjšalnica od kip: dela lepe kipce; ženski kipci / doprsni kipec
  2.      kipélen  -lna -o prid. (ẹ̑) agr. nanašajoč se na alkoholno vrenje: kipelne glivice / kipelna veha priprava, s katero se zamaši odprtina soda tako, da se prepreči dostop zraka in omogoči izhod ogljikove kisline
  3.      kípen  -pna -o prid. () zastar. plastičen: kipna podoba
  4.      kipênje  -a s (é) glagolnik od kipeti: kipenje mleka / kipenje industrijskega mesta / kipenje kupol ♦ agr. kipenje mošta vrenje mošta
  5.      kíper  -ja m (í) žarg. tovorni avtomobil z nagibnim kesonom; prekucnik: proda nov kiper; sedemtonski kiper / tristranski kiper s kesonom, ki se lahko nagne na tri strani; neskl. pril.: kamion kiper izvedbe
  6.      kipéti  -ím nedov., tudi kípel (ẹ́ í) 1. zaradi močnega vretja razlivati se čez rob posode: juha, mleko kipi / iz pokritega lonca je kipela voda / krompir že kipi voda, v kateri se kuha krompir / ekspr. na štedilniku nekaj kipi močno vre; pren., ekspr. morje kipi in se lomi okrog skale 2. ekspr., s predlogom iz močno odtekati, liti: iz rane kipi kri; ta voda kar kipi iz tal / iz oči so ji kipele solze // z glagolskim samostalnikom kazati se, pojavljati se v veliki meri: iz prsi so ji kipeli vzdihi; iz nje so kipele prošnje / iz grl je kipela pesem navdušeno so peli / brezoseb. ni ga bilo, je kipelo iz matere je vznemirjeno govorila 3. ekspr., z glagolskim samostalnikom obstajati v veliki meri: v njem je kipela jeza, moč / brezoseb. v njej je kipelo od sreče / kar kipel je od navdušenja, veselja bil je zelo navdušen, vesel; star. kipi življenjske sile / narava je kipela v zelenju je bila vsa zelena 4. ekspr. biti (zelo) visok: betonske zgradbe kipijo v nebo / hriba kipita kvišku ● star. na kmetiji je delo kipelo je bilo veliko dela; ekspr. kri jim kipi v žilah so mladi, živahni; ekspr. izpod klobuka mu kipijo lasje imajo videz bujnosti; ekspr. v mestu kipi življenje v mestu je zelo živahno, razgibano; ekspr. kri ji kipi v glavo močno zardeva; zelo je razburjena kipèč -éča -e: kipeč od veselja; kipeč krop; kipeči morski valovi; kipeče besede; reči s kipečim srcem; ekspr. njeno kipeče telo močno in lepo razvito
  7.      kirúrgičen  -čna -o prid. (ú) kirurški: kirurgični instrumenti / kirurgični oddelek
  8.      klafédra  tudi klafêdra -e ž (ẹ̑; ) pog., slabš. grd, ponošen klobuk: nosi tisto klafedro s širokimi krajci
  9.      klavír  -ja m () glasbilo s strunami in kladivci, ki proizvajajo tone ob pritisku na tipke: sedel je h klavirju, za klavir in začel igrati; ima star, razglašen klavir / zna igrati (na) klavir / pog. vaditi klavir igranje na klavirmuz. koncertni klavir večji klavir, ki se uporablja zlasti v koncertnih dvoranah
  10.      klepetáti  -ám in -éčem nedov., ẹ́) 1. nav. ekspr. živahno, sproščeno se pogovarjati o nepomembnih stvareh: spet klepeta pred hišo; klepetajo že celo uro / z njo rada klepetam se pogovarjam // govoriti, pripovedovati: ne ve, kaj klepeta / klepeta neumnosti / učenka rada klepeta 2. dajati ostre glasove z udarjanjem zgornjega dela kljuna ob spodnji del: čaplje, štorklje glasno klepetajo // redko, v zvezi z zobje šklepetati: zobje so mu klepetali od mraza klepetáje: živahno klepetaje sta krenili proti domu
  11.      klimátičen  -čna -o prid. (á) knjiž. klimatski: klimatični faktorji; gre za ugodne klimatične razmere / klimatično zdravljenje / klimatične naprave
  12.      kljúsast  -a -o prid. (ú) ekspr. star, onemogel: kljusasti konji
  13.      klorít  -a m () min. rudnina magnezijev železov alumosilikat
  14.      knjigotŕški  -a -o prid. () nanašajoč se na knjigotržce ali knjigotrštvo: knjigotrška cena / razširiti knjigotrško mrežo / knjigotrški poklic
  15.      kóckanje  -a s (ọ̑) glagolnik od kockati: oblast je kockanje prepovedala; kockanje in popivanje / kockanje ceste bo v dveh dneh končano
  16.      kofétek  -tka m (ẹ̑) nižje pog. kavica: skuhaj malo kofetka / danes sem popil že tri kofetke skodelice kave
  17.      kokóšarica  -e ž (ọ̑) nav. ekspr. ženska, ki goji, prodaja kokoši, perutnino: jajčarice in kokošarice
  18.      kokošáriti  -im nedov.) nav. ekspr. gojiti, prodajati kokoši, perutnino: že več let kokošari
  19.      kokošeréja  tudi kokošjeréja -e ž (ẹ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem kokoši: prašičereja in kokošereja
  20.      kokošeréjec  tudi kokošjeréjec -jca m (ẹ̑) kdor goji kokoši: nasveti za kokošerejce
  21.      kokóševec  -vca m (ọ̑) bot. rastlina nerodovitnih tal z drobnimi belimi cveti, Cynanchum laxum
  22.      kokóšji  -a -e prid. (ọ̑) nanašajoč se na kokoši: kokošja jajca; kokošje meso; kokošje perje / kokošje pasme / kokošja juha ∙ ekspr. biti kokošje pameti neinteligentenvet. kokošja kuga nalezljiva bolezen perutnine z vnetjem dihal in prebavil
  23.      kokóška  -e ž (ọ̑) manjšalnica od kokoš: petelinček in kokoška / ljubk. zelo je skrbela za svoje kokoške kokošizool. vodna kokoška srednje velika vodna ptica sive barve s črno glavo in črnim vratom; črna liska
  24.      kokóškica  -e ž (ọ̑) ljubk. kokoš: kokoškice prav pridno nesejo
  25.      kokošnják  -a m (á) zaprt prostor za kokoši: sodobno urejen kokošnjak; kokoši so bile že vse v kokošnjaku

   701 726 751 776 801 826 851 876 901 926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA