Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

42 (651-675)

651.      izklópljenje  -a s (ọ̄) glagolnik od izklopiti: izklopljenje radia, telefona / izklopljenje električnega toka ♪
652.      izknjížba  -e ž (ȋ) jur. črtanje, izbris vknjižbe ♪
653.      izkopálnik  -a m (ȃ) agr. priprava za izkopavanje krompirja, ki se navadno priključi traktorju: delati z izkopalnikom / odmetalni, rešetkasti izkopalnik / traktorski izkopalnik ♪
654.      izletéti ¹ -ím dov., izlêtel (ẹ́ í) 1. leteč oditi, zapustiti kaj: že prvi sončni dan so čebele izletele / izleteti iz gnezda 2. postati goden, sposoben za letanje: siničke bodo čez nekaj dni izletele; pren., ekspr. otroci so mu že izleteli ◊ šport. disk, kopje izleti iz rok se začne gibati po zraku, ko je zamah z roko končan; prim. zleteti ♪
655.      izmèt  -éta m (ȅ ẹ́) redko izmeček, izvržek: v tovarni si prizadevajo, da bi zmanjšali izmet ♪
656.      iznevérnik  -a m (ẹ̑) zastar. odpadnik: razglasili so ga za iznevernika in mu vzeli vsa posestva ♪
657.      izostájanje  -a s (ā) glagolnik od izostajati: neopravičeno izostajanje; izostajanje od dela, pouka ♪
658.      izplačeválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor izplačuje: dolžnosti izplačevalca / izplačevalec osebnih dohodkov ♪
659.      izpolnítven  tudi spolnítven -a -o [u̯n] prid. (ȋ) nanašajoč se na izpolnitev: izpolnitvene dolžnosti, obveznosti ◊ jur. izpolnitveni čas čas, v katerem se mora obveznost izpolniti; izpolnitveni kraj kraj, v katerem se mora obveznost izpolniti; izpolnitvena tožba ♪
660.      izpreplesti  ipd. gl. spreplesti ipd. ♪
661.      izrazítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od izraziti: izrazitev misli, stališč / izrazitev bistva umetnosti ♪
662.      izrváti  -rújem dov., izrvál (á ú) izruvati: veter je izrval drevje / izrvati zob / življenje v tujini ga je izrvalo izkoreninilo ♪
663.      izstradálen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za izstradanje: izstradalni ukrepi / groziti z izstradalno politiko ♪
664.      izstrádanec  -nca m (á) ekspr. izstradan človek: izstradanci iz taborišča ♪
665.      izstrádanje  -a s (á) glagolnik od izstradati: polastiti se trdnjave z izstradanjem oblegancev ♪
666.      izstrádanost  -i ž (á) stanje izstradanega človeka: umrl je zaradi izstradanosti ♪
667.      izstrádati  -am dov., tudi izstradála (á) nav. ekspr. z odtegovanjem hrane povzročiti, da se kdo zelo izčrpa, oslabi: zapornike so izstradali; izstradati do smrti; v dveh mesecih internacije se je dodobra izstradal izstrádan -a -o: izstradan človek; ljudje so izstradani in onemogli; ves izstradan je ♪
668.      izstrél  -a m (ẹ̑) redko izstrelitev: poskusni izstrel ♪
669.      izstrélek  -lka m (ẹ̑) valjasto, na eni strani navadno koničasto telo, ki ob sprožitvi ali vžigu zleti v določeno smer: sprožiti izstrelek; dimenzija, oblika, premer izstrelka; gibanje izstrelkov / medcelinski izstrelek; topovski izstrelek; izstrelek iz puške / šibrasti izstrelki ♦ fiz. izstrelek delec snovi, ki zadene kak drug delec snovi in s tem povzroči reakcijo; voj. dirigirani ali vodeni izstrelek ki se z elektronskimi napravami usmerja proti cilju ♪
670.      izstrélen  -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na izstrelitev: izstrelni pok / izstrelna ploščad ♦ med. izstrelna rana rana, ki jo naredi krogla ob izstopu iz telesa ♪
671.      izstrelína  -e ž (í) med. rana, ki jo naredi krogla ob izstopu iz telesa: ugotovili so, da je rana na vratu izstrelina, na hrbtu pa vstrelina ♪
672.      izstrelíšče  -a s (í) kraj, prostor za izstrelitev, zlasti raket, vesoljskih ladij: odkriti nasprotnikovo izstrelišče; postaviti izstrelišče medcelinskih raket ♪
673.      iz uševálen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se izsušuje: izsuševalna naprava / izsuševalna dela ♪
674.      iztožítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od iztožiti: iztožitev dolga, terjatve ♪
675.      izvédenost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost izvedenega človeka: strokovna izvedenost; izvedenost v gospodarskih vprašanjih / občudovali so njegovo izvedenost izkušenost ♪

   526 551 576 601 626 651 676 701 726 751