Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

42 (567-591)


  1.      grdôba  -e ž (ó) 1. ekspr. malopriden, malovreden človek: ta grdoba se mi zdaj pa še smeje; grdoba je trdil, da je denar že vrnil; vi ste prava grdoba / kot nagovor: nikar se ne izgovarjaj, grdoba grda; grdoba lena 2. star. malopridnost, pokvarjenost: grdoba se širi po svetu; skrival je svojo grdobo in zavrženost ∙ lenoba je vseh grdob grdoba najhujša napaka 3. star. grd, neprikupen človek ali stvar: videl je razne grdobe in nakaze // grdost, grdota: grdoba obraza ♪
  2.      grdôbec  -bca m (ó) redko grdoba, grdež ♪
  3.      grdôbež  -a m (ȏ) ekspr., redko malopriden, malovreden človek: malopridneži in grdobeži ♪
  4.      grdôbica  -e ž (ó) ekspr. nagajiv, poreden otrok: grdobica se je bal, da ga bodo pretepli; mala grdobica ni dala miru; vsi trije dečki so bili prave grdobice ♪
  5.      grdobíja  -e ž (ȋ) 1. malopridno, slabo dejanje ali ravnanje: ta grdobija bo morala biti kaznovana; odkrili so njegove grdobije; po ulicah so fantje uganjali grdobije / govoril je take grdobije, da bi ga morali vreči ven // malopridnost, pokvarjenost: priznava svojo grdobijo / spoznati grdobijo takega načrta 2. ekspr. grda, neprikupna, zoprna stvar: jedli so polže in druge take grdobije; odnesi že to grdobijo ♪
  6.      grdobiján  -a m (ȃ) redko grdoba, grdež ♪
  7.      grébati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) agr. razmnoževati z grebenicami: grebati trto ♪
  8.      gréti  gréjem nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. oddajati, dajati toploto: peč dobro greje; sonce že greje / kožuh, odeja greje varuje, ščiti pred mrazom / brezoseb. zunaj zelo greje je toplo, vroče // preh. povzročati občutek toplote: ogenj nas je prijetno grel; sonce ga greje v hrbet / vino ga je grelo; pren. greje nas zavest, da smo prav storili 2. preh. delati kaj toplo, segrevati: greti večerjo, vodo; z rokami greje kozarec; greti si roke / greti prostore z električno energijo ogrevati ● ekspr. greti gada na prsih izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; star. nenehno namigovanje ga je hudo grelo jezilo, dražilo gréti se dobivati toploto: greti se pri ognju, za pečjo; ves dan se greje na soncu / stroj se preveč greje prehitro postaja vroč; pren., ekspr. greje se v njegovi slavi in moči grét -a -o: bazen z greto vodo ♪
  9.      gŕkati  -am nedov. (r̄ ȓ) 1. dajati zamolkle, grgrajoče glasove: žabe so grkale in regljale // pogrkovati: pri govorjenju je nekoliko grkal 2. redko hrkati, odhrkavati se: kašljali so, grkali in smrkali ♪
  10.      grôhast  -a -o prid. (ó) petr. nanašajoč se na groh; tufski: grohasta kamnina ♪
  11.      grúdje  -a s (ȗ) nar. vzhodno več grud, grude: otroci so tolkli grudje ♪
  12.      gúmben  -bna -o (ȗ) pridevnik od gumb: gumbne luknje ♪
  13.      hagiolóški  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. svet, svetosten, nabožen: hagiološko čustvovanje ♪
  14.      harangírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž., slabš. hujskati, ščuvati: spretno so harangirali proti napredni družbeni ureditvi / s svojo politiko harangirajo manjše narode ♪
  15.      hedónski  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. nanašajoč se na hedonizem: hedonska čustva; predal se je pravemu hedonskemu uživanju / hedonsko ugodje ♪
  16.      hemo...  prvi del zloženk nanašajoč se na kri: hemofilija, hemoglobin ♪
  17.      hêrtz  tudi hêrc -a [herc] m (ȇ) fiz. enota za merjenje frekvence: nihanje s frekvenco dvajset tisoč hertzov [Hz] ♪
  18.      hês  -a m, tudi neskl. (ȇ) muz. za polton znižani ton h; ton b ♪
  19.      hetêra  -e ž (ȇ) pri starih Grkih lahkoživa, navadno izobražena ženska: lepa in duhovita hetera / imeti hetero ♪
  20.      heteríja  -e ž (ȋ) v Grčiji, v začetku 19. stoletja tajna politična organizacija za osvoboditev izpod turške nadoblasti: ustanavljali so heterije ♪
  21.      heterízem  -zma m (ȋ) lahkoživo življenje, prostitucija v stari Grčiji ♪
  22.      hetero...  prvi del zloženk nanašajoč se na drugačen, različen: heterofonija, heteromorfen ♪
  23.      heterodóksen  -sna -o prid. (ọ̑) rel. drugačen od pravega cerkvenega nauka: heterodoksni nauki; pren. heterodoksna podoba sveta ♪
  24.      heterodoksíja  -e ž (ȋ) rel. nauk, različen od pravega cerkvenega nauka ♪
  25.      heterofoníja  -e ž (ȋ) muz. večglasje, v katerem določeno melodijo posamezni glasovi delno spreminjajo ♪

   442 467 492 517 542 567 592 617 642 667  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA