Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
42 (542-566) 
- gnéča -e ž (ẹ́) množica ljudi, stisnjena na kakem prostoru: pred novo trgovino je bila velika gneča; prerinil se je skozi gnečo; hrupna, pisana gneča otrok; pred vhodom je čakala gneča radovednežev / stali smo v hudi gneči; pren., pesn. gneča pšeničnega klasja ♪
- gnóstičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na gnosticizem: gnostični spisi / gnostične zmote ♪
- gnóstik -a m (ọ́) filoz. pristaš gnosticizma: sprejeti naziranje gnostikov ♪
- gnóza -e ž (ọ̑) filoz. nazor gnostikov ♪
- gnú -ja m (ȗ) zool. antilopa z govedu podobno glavo, Connochaetes: belorepi gnu ♪
- gnús -a m (ȗ) občutek, ki ga povzroči kaj izredno grdega, odvratnega: ob pogledu na rano ga je obšel gnus; stresla se je od gnusa; z gnusom pripoveduje; gnus do mrčesa ♪
- gnúsa -e ž (ū) nar. vzhodno, ekspr. ženska, ki vzbuja gnus ♪
- gnúsen -sna -o prid., gnúsnejši (ú ū) ki vzbuja gnus: gnusna golazen / ekspr. gnusen je bil videti / gnusna beseda; gnusno dejanje ♪
- gnúsiti se -im se nedov. (ú ȗ) z dajalnikom vzbujati skrajen odpor, gnus: jed se mi gnusi; vse se ji je gnusilo / ekspr. njegovo ravnanje se ji je gnusilo ♪
- gnúsnica -e ž (ȗ) ekspr. ženska, ki vzbuja gnus: takšna gnusnica mi ne bo rezala kruha ♪
- gnúsnik -a m (ȗ) ekspr. človek, ki vzbuja gnus: s takim gnusnikom ni hotel imeti stikov ♪
- góbarstvo -a s (ọ̑) ukvarjanje z gobami: gobarstvo je dajalo dober zaslužek / zanimanje za gobarstvo ♪
- gojênka -e ž (é) ženska oblika od gojenec: gojenka glasbene šole / samostanska gojenka / guvernanta s svojima gojenkama ♪
- golóbka -e ž (ọ̑) knjiž. golobička, golobičica: siva golobka / kot nagovor počakaj, golobka moja ♪
- góng -a m (ọ̑) viseča kovinska plošča, ki daje ob udarcu dolgotrajen, prodoren zvok: gong je zazvenel, zavesa se je dvignila; udarec na gong / gong za napoved časa // muz. temu podobno glasbilo: glasovi flavt in gongov ♪
- górnik 1 -a m (ọ̑) 1. zastar. lastnik vinograda, vinogradnik: lesene hiše gornikov 2. zgod., v fevdalizmu nadzornik nad zakupniki vinogradov, ki ga je postavil gorski gospod ♪
- gospôstvo -a s (ó) gosposkost: hotel ji je pripraviti lep dom, primeren njenemu gospostvu ♪
- gotóvost -i ž (ọ́) 1. značilnost gotovega 2: vsi so govorili o popolni gotovosti zmage; plašila ga je gotovost smrti / gotovost naložbe / novica o njegovi izvolitvi se je raznesla kot gotovost 2. pog. odnos do česa, ki popolnoma izključuje omahovanje med pozitivno in negativno možnostjo; prepričanost, trdnost: počasi se je njegova gotovost o pravilnosti poti začela krhati; opazil je njeno gotovost, da bo njena želja izpolnjena / čigav glas je bil, ni bilo mogoče z gotovostjo trditi 3. prepričanost o svoji moči, sposobnosti: začela se mu je vračati samozavestna gotovost; občutek gotovosti // samozavest, odločnost: gotovost v nastopu, v obnašanju ♪
- grabílnik -a m (ȋ) 1. teh., rabi se samostojno ali kot prilastek stroj z grabežem za prenašanje sipkega materiala: grabilnik se je pokvaril; bager grabilnik 2. agr. priprava za grabljenje, ki se priključi traktorju; grabeljnik ♪
- gráhorica -e ž (á) grašica: med žitom je veliko grahorice ♪
- gratulácija -e ž (á) nav. mn., knjiž. čestitka, voščilo: sprejemati gratulacije; zahvaliti se za gratulacije ♪
- grdílka -e [tudi u̯k] ž (ȋ) star. opravljivka, obrekljivka: ni je maral, grdilke grde ♪
- grdín -a m (ȋ) redko grdoba, grdež: nočem živeti pri tem grdinu / kot nagovor ti grdin ti, tako pa ne boš govoril ♪
- grdítev -tve ž (ȋ) grdenje: pritožil se je zaradi grditve ♪
- grdíti -ím nedov. (ȋ í) knjiž. 1. grdo, slabo govoriti o kom: ljudje te bodo grdili in prezirali; grdili so našo domovino; grdi jo pri sosedih // grajati, karati: učitelj nas je upravičeno grdil; grdila jih je, da so umazanci 2. kaziti, kvariti: nos ji je grdila rdečkasta brazgotina grdíti se nar. vzhodno gabiti se, gnusiti se: v bolezni se ji vsaka jed grdi ♪
417 442 467 492 517 542 567 592 617 642 
