Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

42 (351-375)


  1.      drevnína  -e ž (ȋ) 1. gozd. lesna masa nadzemnega dela drevesa: drevnina posekane smreke je znašala dva kubična metra 2. vrtn. lesnate rastline: parkovna drevnina ♪
  2.      drevnjáča  -e ž (á) redko drvača, drvarica: vzel je drevnjačo in odšel v gozd ♪
  3.      drevó  -ésa s (ọ̑ ẹ̑) 1. lesnata rastlina z deblom in vejami: drevo ozeleni, raste; oklestiti, podreti, posekati drevo; splezati na drevo; stati pod drevesom; cvetoče, košato, skrivenčeno drevo; drevo z močnimi vejami; čiščenje dreves; omahnil je kakor posekano drevo / češnjeva drevesa češnje; gozdno, iglasto, listnato, okrasno, sadno, tropsko, zimzeleno drevo; spominsko drevo vsajeno v spomin na kaj; pren. bil je suha veja na narodnem drevesu ∙ zaradi dreves ne vidi gozda zaradi posameznosti ne dojame celote; v visoka drevesa rado treska pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki; preg. jabolko ne pade daleč od drevesa otrok je tak kot starši ♦ anat. drevo življenja podolžni prerez malih možganov, ki je po razvejeni strukturi podoben krošnji drevesa; biol. genealoško drevo grafični prikaz v obliki drevesa, ki ponazarja razvoj živalstva, rastlinstva; gozd. začrtati drevo zasekati drevesu lubje, da se izceja smola ali da usahne; lovno drevo posekano kot vaba za uničevanje lubadarjev; rel. drevo spoznanja drevo v raju, ob katerem naj bi prvi človek ob neizpolnjevanju zapovedi spoznal zlo, ob izpolnjevanju zapovedi pa naj bi spoznal dobro; um. drevo življenja mitološki motiv drevesa kot simbola življenja in življenjske moči; vrtn. božje drevo; judeževo drevo okrasni grm ali nizko drevo, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete, Cercis siliquastrum 2. nar. plug: vpreči konje v drevo / držati (za) drevo naravnavati ga pri oranju 3. zastar. jambor, jarbol ♪
  4.      drgál  -i [au̯] ž (ȃ) nav. mn., zastar. vsak od dveh limfnih organov v žrelu; nebnica: razbolele in otekle drgali ♪
  5.      drobílj  -a m (ȋ) nar. primorsko drobir: pomesti drobilj okrog čoka ♪
  6.      drogóvje  -a s (ọ̑) več drogov, drogovi: železno drogovje / streha iz bambusovega drogovja ♦ teh. krmilno drogovje drogovi v mehanizmu za vodenje stroja; vrtalno drogovje drogovi kot sestavni del vrtalne naprave; zavorno drogovje drogovi kot sestavni del mehanične zavore ♪
  7.      drúgoplasíran  -a -o prid. (ū-ȋ) ki pri tekmovanju doseže drugo mesto: drugoplasirana ekipa; sam.: zmagovalec je pritekel na cilj minuto pred drugoplasiranim ♪
  8.      drváščina  -e ž (ā) zastar. služnost drvarjenja ♪
  9.      dúda 1 -e ž (ȗ) gumijast tulec za pitje iz stekleničke ali za sesanje: piti po dudi; otrok z dudo v ustih / pog. vleči dudo sesati dudo ali piti po njej / navaditi srnico na dudo ♪
  10.      duplínast  -a -o prid. (í) redko poln duplin: duplinasto deblo ♪
  11.      dvanajstérka  -e ž (ẹ̑) 1. biblio. knjiga, ki sestoji iz tiskovnih pol, razdeljenih na dvanajst listov: knjižnica ima tudi nekaj dvanajsterk 2. nav. mn., alp. dereza z dvanajstimi konicami: navezal si je dvanajsterke ♪
  12.      dvójájčen  -čna -o prid. (ọ̑-ā) med., navadno v zvezi dvojajčna dvojčka dvojčka, ki se razvijeta iz dveh istočasno oplojenih jajčec ♪
  13.      dvomílec  -lca [u̯c] m (ȋ) knjiž. dvomljivec: uspehi so prepričali celo največje dvomilce / bil je večni dvomilec in omahljivec ♪
  14.      dvórjenje  -a s (ọ̄) glagolnik od dvoriti: zavrača njegovo dvorjenje ♪
  15.      dvorljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki (rad) dvori: kljub letom je še zmeraj dvorljiv / dvorljive besede 2. knjiž. vljuden, prijazen: vedno je dvorljiv in ustrežljiv dvorljívo prisl.: dvorljivo govoriti; predsednik jih je dvorljivo pospremil do vrat ♪
  16.      dvorljívec  -vca m (ȋ) kdor (rad) dvori: povsod jo je obkrožala množica častilcev in dvorljivcev ♪
  17.      dvorljívost  -i ž (í) lastnost dvorljivega človeka: med ženskim svetom je priljubljen zaradi svoje dvorljivosti / o kaki dvorljivosti pri njem ni bilo sledu ♪
  18.      dvórnica  -e ž (ọ̑) star. dvorjanka: prva dvornica ♪
  19.      dvórnik  -a m (ọ̑) star. dvorjan: kralj ga je postavil za svojega dvornika ♪
  20.      dvórôčen  in dvóróčen -čna -o prid. (ọ̑-ō; ọ̑-ọ̄) 1. nanašajoč se na dve roki: dvoročno delo / dvoročna sekira sekira, ki se drži z dvema rokama; dvoročna žaga žaga, ki jo vlečeta dva človeka ♦ muz. dvoročna skladba skladba, ki se izvaja z dvema rokama 2. ki ima dva roča, ročaja: dvoročni vrč ♪
  21.      dvórôčka  -e ž (ọ̑-ȏ) arheol. vrč z dvema, navadno nesorazmerno velikima ročema ♪
  22.      dvóróg  -a -o prid. (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ọ̄) ki ima dva roga: dvoroga žival / dvorogo nakovalo ♪
  23.      dvórôgeljnik  in dvórógeljnik -a [gǝl] m (ọ̑-ȏ; ọ̑-ọ̑) nekdaj dvorogljato pokrivalo uradnikov ali vojaških oseb, zlasti višjih: uradniki v uniformah in dvorogeljnikih; Napoleon s svojim dvorogeljnikom / karabinjerski dvorogeljniki ♪
  24.      dvósmíseln  -a -o [sǝl] prid. (ọ̑-ȋ) dvoumen: smejati se dvosmiselnemu dovtipu; slišati je bilo dvosmiselne medklice / dvosmiselne besede dvopomenske ♪
  25.      é  medm. (ẹ̄) 1. izraža zadovoljnost pri ugotovitvi: e, ljubček, saj te poznam; e, malo je takih 2. izraža obotavljanje, zadrego: e, da, seveda 3. izraža vprašanje: kriv sem seveda jaz, e? / včasih izgovorjeno skozi nos E? je spet vprašal 4. klic vprežni živini stoj: potegnil je za vajeti in zavpil: e, eha! ♪

   226 251 276 301 326 351 376 401 426 451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA