Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

42 (3.492-3.516)


  1.      véščica  -e ž (ẹ́) manjšalnica od vešča 1: veščice letajo okoli luči ♪
  2.      veščíca  tudi véščica -e ž (í; ẹ̄) star. čarovnica: veščice delajo točo ♪
  3.      veščína  -e ž (í) 1. lastnost, značilnost veščega: manjka mu veščine; organizacijska, pogajalna veščina; veščina v ravnanju s puško / delati z veliko veščino / dokazati veščino zagovarjanja 2. dejanje, dejavnost, ki zahteva to lastnost: plavanje je veščina; izpopolnjevati se v veščini; akrobatske, vojaške veščine ♦ šol. pisanje, risanje in druge učne veščine nekdaj predmeti v osnovni šoli, ki zahtevajo to lastnost ♪
  4.      véščost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost veščega človeka: občudovati veščost koga; pridobiti si veliko veščost; veščost v igranju, zapeljevanju / strokovna, umetniška veščost / v njegovih pesmih je preveč veščosti in premalo navdiha ♪
  5.      véšda  in véš da prisl. (ẹ̄) pog. seveda: to vešda ni res / ali boš prišel? Vešda; prim. vedeti ♪
  6.      véter  -tra m, mn. vetróvi stil. vétri (ẹ̑) zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi gibajoči se, premikajoči se zrak: veter piha, potegne, vleče, se zaganja; knjiž., ekspr. veter joka, se smeje; veter napenja jadra; veter mu je odnesel klobuk; veter povzroča valove; veter šumi v krošnjah dreves; ekspr. veter tuli, žvižga; veter ziblje žito na polju; hoditi proti vetru; zastave vihrajo v vetru; blag, močen, ugoden veter; hladen, mrzel, oster, topel veter; severni, zahodni vetrovi; spodnji veter ki piha s spodnje strani, iz doline; veter od juga, z juga; nasadi, izpostavljeni vetru; hitrost, smer vetra; hiše stojijo, kot bi jih veter nanesel brez reda, načrta; jahali so, kot bi jih nesel veter zelo hitro / mlin na veter / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: posušiti perilo na vetru; vzleteti ob močnem vetru // gibanje, premikanje zraka zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi: nenadoma je nastal veter; veter je ponehal / s pahljačo si je delala veter ● ekspr. vem, od kod veter piha kakšen je skriti namen takega govorjenja, ravnanja; ekspr. zdaj piha za nas ugoden veter razmere, okoliščine so za nas ugodne; ekspr. kakšen veter te je prinesel k nam iz kakšnih razlogov, vzrokov si prišel; ekspr. z nastopom novega šefa je začel pihati, vleči drug, nov veter razmere so se spremenile; ekspr. (jaz) ti bom dal vetra nabil te bom; napravil ti bom kaj neprijetnega; ekspr. govoriti vetru, v veter prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; ekspr. predati se vetru dopustiti, da postane življenje odvisno od okoliščin; ekspr. delati hud veter zaradi česa močno se razburjati, ostro ukrepati; evfem. bolnik ima vetrove v črevesju mu nastajajo plini; ekspr. ljudje so se zbrali z vseh vetrov od povsod; jadrati proti vetru ravnati, živeti v nasprotju s stališči, nazori okolja; ekspr. raziti se na vse (štiri) vetrove na vse strani; knjiž. boriti se z mlini na veter spopadati se z namišljeno nevarnostjo; knjiž. kdor seje veter, bo žel vihar kdor povzroča kaj slabega, se mu to povrne v še večji meri ◊ aer. čelni veter ki piha pravokotno na čelo vozila; astr. sončni veter stalni tok naelektrenih delcev, ki jih oddaja Sonce; geogr. pasatni vetrovi; meteor. kopni, morski veter; padajoči veter ki nastane pri prehajanju hladnega zraka čez gorsko prepreko; rafalni veter ki piha v posameznih trenutkih s povečano hitrostjo, v sunkih; vzgonski veter; jakost vetra; navt. dobiti veter v jadro; obrniti jadro od vetra; jadrati proti vetru, z vetrom; krmni, premčni veter ♪
  7.      veterán  -a m (ȃ) 1. star, doslužen vojak: veterani iz druge, prve svetovne vojne; društvo veteranov / vojni veterani ♦ zgod. starorimski vojak, ki je po odsluženju vojaške službe dobil denarno odpravnino ali zemljišče in državljanske pravice 2. s prilastkom starejši in izkušen delavec na določenem področju: gledališki, smučarski veterani; veteran vesoljskih poletov ♪
  8.      veteránec  -nca m (ȃ) star. veteran: vojaške parade so se udeležili tudi veteranci ♪
  9.      veteránka  -e ž (ȃ) ženska oblika od veteran: športna veteranka ♪
  10.      veteránski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na veterane: veteransko društvo / veteranske zgodbe / veteranski generali ♪
  11.      veterína  -e ž (í) 1. veda o boleznih, zdravstvenem varstvu živali in o neoporečnosti živil živalskega izvora, živinozdravstvo: študirati veterino 2. pog. veterinarska fakulteta: študent veterine ♪
  12.      veterinár  -ja m (á) strokovnjak za veterino, živinozdravnik: veterinar je pregledal bolno žival ♪
  13.      veterinárka  -e ž (á) strokovnjakinja za veterino, živinozdravnica ♪
  14.      veterinárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na veterinarje ali veterino, živinozdravniški: veterinarski pregled psa / veterinarski tehnik / veterinarski študij; veterinarska terminologija / veterinarska fakulteta / veterinarska postaja; organizirati veterinarsko službo ♪
  15.      veterinárstvo  -a s (ȃ) veda o boleznih, zdravstvenem varstvu živali in o neoporečnosti živil živalskega izvora, živinozdravstvo: razvoj, zgodovina veterinarstva ♪
  16.      véti  véjem nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. nav. 3. os., knjiž. gibati, premikati se z enega področja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi; pihati: vela je rahla sapa; od reke veje mrzel veter 2. nav. 3. os., ekspr., s prislovnim določilom širiti se, prihajati: iz gozda veje prijeten hlad; skozi okno veje vonj po travi / iz njih sta vela moč in odločnost; od njega veje zdravje / iz knjige veje rodoljubje 3. nar. vejati: veti žito z vejalnikom ♪
  17.      vétje  -a s (ẹ́) glagolnik od veti: vetje vročega vetra iz puščave / vetje vonja po vijolicah ♪
  18.      véto  -a m (ẹ̑) jur. pravica koga, da z ugovorom, nasprotovanjem prepreči sprejem, izpolnitev sklepa, zakona: član predsedstva je uporabil veto / dati, vložiti veto na predlagani zakon; pravica (do) veta / absolutni veto s katerim se zavrne izglasovani sklep, zakon; odložilni ali suspenzivni veto ki povzroči odložitev sklepa, zakona ♪
  19.      vétrc  -a m (ẹ̑) manjšalnica od veter: vetrc prinaša duh po cvetju; pihal je slab vetrc; topel, večeren, vlažen vetrc / ozračje je mirno, brez vetrca ◊ gastr. španski vetrc belo pecivo iz beljakov in sladkorja ♪
  20.      vétrček  -čka m (ẹ̑) ekspr. manjšalnica od veter: vetrček je rahlo pihljal ♪
  21.      vetrén  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. vetroven: dan je bil oblačen in vetren / drevo je raslo na vetrenem kraju ♪
  22.      vetrênje  -a s (é) glagolnik od vetriti: vetrenje prostorov ♪
  23.      vétrič  -a m (ẹ̑) manjšalnica od veter: hladen vetrič pihlja z morja; ekspr. vetrič se igra z njenimi lasmi ♪
  24.      vétriček  -čka m (ẹ̑) ekspr. manjšalnica od veter: vetriček je rahlo napenjal jadra ♪
  25.      vétrih  -a m (ẹ̑) pog. zasilni ključ za odpiranje navadnih ključavnic; vitrih: odpreti z vetrihom ♪

   3.367 3.392 3.417 3.442 3.467 3.492 3.517 3.542 3.567 3.592  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA