Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

42 (342-366)



  1.      dramatizátor  -ja m () kdor predela, spremeni prozno ali pesniško delo v dramsko: dramatizator Hlapca Jerneja
  2.      dremávičen  -čna -o prid. () tak kot v dremavici: dremavičen sen
  3.      drévišnji  -a -e prid. (ẹ̄) ki bo danes zvečer: drevišnji ples; drevišnja tekma
  4.      drevíti  -ím nedov., drêvi in drévi ( í) 1. star. poditi, goniti: pes drevi divjačino / dreviti sovražnike 2. redko zelo hitro se premikati; drveti: vlaki drevijo noč in dan mimo; ljudje so drevili na kraj nesreče; oblaki se drevijo po nebu drevèč -éča -e: dreveči konji; dreveča reka
  5.      drévje  -a s (ẹ́) več dreves, drevesa: drevje odganja, se obletava; vihar je polomil drevje; posekati drevje ob progi; hiša stoji med drevjem; gosto drevje / bukovo, gozdno, listnato, sadno drevje / prodati sadje na drevju nepotrgano, neobranoekspr. bilo je mrzlo, da je drevje pokalo zelo, hudo
  6.      drévjiče  -a s (ẹ́) star. majhno, mlado drevje: kosci so spodrezali vse drevjiče
  7.      drévnat  -a -o prid. (ẹ̑) star. drevesnat: drevnat svet
  8.      drevníca  -e ž (í) zastar. drvača, drvarica: sekati z drevnico
  9.      drevník  -a m (í) nav. mn., anat. kratek, vejasto razrasel podaljšek živčne celice; dendrit
  10.      drevnína  -e ž () 1. gozd. lesna masa nadzemnega dela drevesa: drevnina posekane smreke je znašala dva kubična metra 2. vrtn. lesnate rastline: parkovna drevnina
  11.      drevnjáča  -e ž (á) redko drvača, drvarica: vzel je drevnjačo in odšel v gozd
  12.      drevó  -ésa s (ọ̑ ẹ̑) 1. lesnata rastlina z deblom in vejami: drevo ozeleni, raste; oklestiti, podreti, posekati drevo; splezati na drevo; stati pod drevesom; cvetoče, košato, skrivenčeno drevo; drevo z močnimi vejami; čiščenje dreves; omahnil je kakor posekano drevo / češnjeva drevesa češnje; gozdno, iglasto, listnato, okrasno, sadno, tropsko, zimzeleno drevo; spominsko drevo vsajeno v spomin na kaj; pren. bil je suha veja na narodnem drevesu ∙ zaradi dreves ne vidi gozda zaradi posameznosti ne dojame celote; v visoka drevesa rado treska pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki; preg. jabolko ne pade daleč od drevesa otrok je tak kot staršianat. drevo življenja podolžni prerez malih možganov, ki je po razvejeni strukturi podoben krošnji drevesa; biol. genealoško drevo grafični prikaz v obliki drevesa, ki ponazarja razvoj živalstva, rastlinstva; gozd. začrtati drevo zasekati drevesu lubje, da se izceja smola ali da usahne; lovno drevo posekano kot vaba za uničevanje lubadarjev; rel. drevo spoznanja drevo v raju, ob katerem naj bi prvi človek ob neizpolnjevanju zapovedi spoznal zlo, ob izpolnjevanju zapovedi pa naj bi spoznal dobro; um. drevo življenja mitološki motiv drevesa kot simbola življenja in življenjske moči; vrtn. božje drevo; judeževo drevo okrasni grm ali nizko drevo, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete, Cercis siliquastrum 2. nar. plug: vpreči konje v drevo / držati (za) drevo naravnavati ga pri oranju 3. zastar. jambor, jarbol
  13.      drgál  -i [a] ž () nav. mn., zastar. vsak od dveh limfnih organov v žrelu; nebnica: razbolele in otekle drgali
  14.      drobílj  -a m () nar. primorsko drobir: pomesti drobilj okrog čoka
  15.      drogóvje  -a s (ọ̑) več drogov, drogovi: železno drogovje / streha iz bambusovega drogovja ♦ teh. krmilno drogovje drogovi v mehanizmu za vodenje stroja; vrtalno drogovje drogovi kot sestavni del vrtalne naprave; zavorno drogovje drogovi kot sestavni del mehanične zavore
  16.      drúgoplasíran  -a -o prid. (ū-) ki pri tekmovanju doseže drugo mesto: drugoplasirana ekipa; sam.: zmagovalec je pritekel na cilj minuto pred drugoplasiranim
  17.      drváščina  -e ž (ā) zastar. služnost drvarjenja
  18.      dúda 1 -e ž () gumijast tulec za pitje iz stekleničke ali za sesanje: piti po dudi; otrok z dudo v ustih / pog. vleči dudo sesati dudo ali piti po njej / navaditi srnico na dudo
  19.      duplínast  -a -o prid. (í) redko poln duplin: duplinasto deblo
  20.      dvanajstérka  -e ž (ẹ̑) 1. biblio. knjiga, ki sestoji iz tiskovnih pol, razdeljenih na dvanajst listov: knjižnica ima tudi nekaj dvanajsterk 2. nav. mn., alp. dereza z dvanajstimi konicami: navezal si je dvanajsterke
  21.      dvójájčen  -čna -o prid. (ọ̑-ā) med., navadno v zvezi dvojajčna dvojčka dvojčka, ki se razvijeta iz dveh istočasno oplojenih jajčec
  22.      dvomílec  -lca [c] m () knjiž. dvomljivec: uspehi so prepričali celo največje dvomilce / bil je večni dvomilec in omahljivec
  23.      dvórjenje  -a s (ọ̄) glagolnik od dvoriti: zavrača njegovo dvorjenje
  24.      dvorljív  -a -o prid. ( í) 1. ki (rad) dvori: kljub letom je še zmeraj dvorljiv / dvorljive besede 2. knjiž. vljuden, prijazen: vedno je dvorljiv in ustrežljiv dvorljívo prisl.: dvorljivo govoriti; predsednik jih je dvorljivo pospremil do vrat
  25.      dvorljívec  -vca m () kdor (rad) dvori: povsod jo je obkrožala množica častilcev in dvorljivcev

   217 242 267 292 317 342 367 392 417 442  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA