Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
42 (3.351-3.375) 
- ténor -ja m (ẹ̑) 1. knjiž., navadno s prilastkom vodilna, glavna misel: ideološki tenor članka, predavanja 2. jur. del sodbe, ki vsebuje kratko odločitev, rešitev zadeve; izrek: sestaviti tenor; tenor odločbe, sodbe ♪
- tenór -ja m (ọ̑) najvišji moški glas: peti tenor ♦ muz. junaški tenor tenorski glas, navadno nekoliko nižji od liričnega tenorja; lirični tenor tenorski glas, navadno nekoliko višji od junaškega tenorja // nav. mn., žarg. tenorist: v zboru je premalo tenorjev ♪
- tenórček -čka m (ọ̑) ekspr. tenor: slaboten tenorček ♪
- tenoríst -a m (ȋ) kdor poje tenor: štirje tenoristi so zapustili zbor ♪
- teokrátičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na teokrate ali teokracijo: teokratična miselnost / teokratična oblast ♪
- teréstričen -čna -o prid. (ẹ́) knjiž. zemeljski: terestrični in kozmični pojavi ♦ fiz. terestrični daljnogled prizemski daljnogled; navt. terestrična navigacija navigacija z opazovanjem objektov na kopnem; terestrična pozicija ladje pozicija ladje, izračunana na podlagi zemljepisne širine in dolžine objektov na kopnem ♪
- têrra incógnita têrre incógnite [tera inkognita] ž (ȇ-ọ̑) knjiž. popolnoma neznan, nepoznan svet: ta pokrajina mu je terra incognita // kar je popolnoma neznano, nepoznano sploh: afriška književnost je še terra incognita ♪
- tetra... ali tétra... in tetra... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na število štiri: tetraeder, tetraklorid ♪
- tígrov -a -o prid. (í) nanašajoč se na tigre: tigrovi kremplji; tigrova koža ♦ min. tigrovo oko poldrag kamen rjave barve s svilenim sijajem ♪
- tipálo -a s (á) 1. tipalni organ: okušalo in tipalo 2. fiz. priprava, ki merjeno količino spreminja v električne signale: namestiti tipala v avtomobil, letalo / temperaturno, tlačno tipalo ♦ teh. votlinsko tipalo za merjenje premera odprtin, vrtin ♪
- tísočobrázen -zna -o prid. (ȋ-ā) knjiž. mnogovrsten, raznovrsten: sodobna tisočobrazna civilizacija ♪
- tlakováti -újem nedov. in dov. (á ȗ) polagati tlak: tlakovati cesto, vežo; tlakovati z granitnimi kockami, opeko; tlakovati in asfaltirati; pren. tako so tlakovali pot gledališki umetnosti tlakován -a -o: trg je tlakovan; z mozaikom tlakovana cerkev ♪
- tohlína -e ž (í) star. zatohlost: tohlina in duh po plesnobi ♪
- tolsto... [u̯s] prvi del zloženk nanašajoč se na tolst: tolstoličen, tolstonog ♪
- tôpen -pna -o prid. (ó) ki se da topiti, raztapljati: topna snov; smola ni topna v vodi; težko topen ♦ kem. topno steklo ♪
- topéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. postajati top, manj oster: rezilo topi 2. postajati manj občutljiv za zunanje dražljaje: čuti jim topijo 3. izgubljati voljo, zanimanje za kaj: zaradi enoličnega dela je začel topeti ♪
- topìč -íča m (ȉ í) 1. ekspr. manjši top: nabiti, sprožiti topič 2. redko možnar: pokati s topiči ♪
- tópika -e ž (ọ́) 1. filoz. logični in retorični nauk o razporeditvi tez, s katerimi se dokazuje kaka trditev: Aristotelova topika 2. lit. celota miselnih in izraznih obrazcev določene literarne tradicije: v prevodu je ohranjena antična topika ♪
- topílec -lca [lc in u̯c] m (ȋ) talivec: topilec v železarni ♪
- topílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na topljenje: topilno sredstvo / topilna moč vroče vode / topilna peč talilna peč ♪
- topílnica -e ž (ȋ) delavnica, obrat za topljenje: delati v topilnici; topilnica masti / topilnica bakra talilnica ♪
- topílničar -ja m (ȋ) talivec: delovni uspehi topilničarjev; topilničar v železarni ♪
- topílnik -a m (ȋ) teh. posoda za topljenje: topilnik za klej / topilnik za steklo talilnik ♪
- topílniški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na topilnico: topilniški delavec / topilniški obrat ♪
- tóples tudi tôples in tópless tudi tôpless -a [-les] m (ọ̑; ȏ) žensko oblačilo, zlasti kopalke, ki ne zakriva prsi: nositi toples; kopalka v toplesu; neskl. pril.: toples kopalke ♪
3.226 3.251 3.276 3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 
