Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

42 (3.267-3.291)



  1.      storíti  -ím dov., stóril ( í) 1. z aktivnostjo doseči uresničitev kakega dejanja: zaloputnil je vrata, to je že večkrat storil; tega si ne upa storiti; storiti kaj iz kljubovanja, ljubezni, neznanja; storiti proti svoji volji; storiti v jezi; javno, nalašč, naskrivaj, nehote storiti kaj / storiti kaj dobrega, hudega; storiti napako, prekršek / samo pritožuje se, stori pa ničesar / prav je storil, da je prišel ♦ jur. storiti kaznivo dejanje // z aktivnostjo doseči uresničitev kakega opravila, dela; narediti: vsega tega ne more sama storiti; dobro, natančno, slabo storiti / storil sem samo svojo dolžnost // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik; narediti: storiti korak naprej / storiti sklep skleniti / storiti komu uslugo 2. navadno z dajalnikom povzročiti komu zlasti kaj neprijetnega; narediti: kaj ti je storil, da si jezen; otrok ji je nekaj storil 3. star. dati čemu, komu kako lastnost, značilnost; narediti: ta pogovor me je storil žalostnega; bogastvo ga je storilo prevzetnega / storiti komu skrbi, veselje, žalost 4. nar. roditi, skotiti: krava je storila 5. nar. obroditi: pšenica letos ni storila; trta je lepo storila ● storiti konec ekspr. taka rana lahko stori konec človeškemu življenju povzroči smrt; star. od vsega hudega je storil konec umrl; star. storiti hud konec umreti nasilne smrti; ekspr. storil je potrebne korake ukrenil vse potrebno; ekspr. storiti križ čez kaj odpovedati se čemu; obupati nad čim; evfem. storiti ženski silo posiliti jo; star. storiti nesrečno smrt nesrečno umreti; preg. kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri storíti se 1. star. nastati, pojaviti se: storila se je gosta megla / storil se je dan zdanilo se je; storila se je noč, tema 2. zastar. zgoditi se, pripetiti se: kaj se je storilo pri vas, da jokate ● črna tema se mu je storila pred očmi zaradi slabosti, razburjenja se mu je zdelo, da nič ne vidi; ekspr. milo se mu je storilo (pri srcu) postal je otožen, ganjen storjèn -êna -o: to je bilo storjeno po njegovi volji; v času storjenega dejanja je bil pijan; povrniti storjeno škodo; pravkar storjeno jagnje ∙ ekspr. v kmetijstvu je storjen velik korak naprej kmetijstvo se je izboljšalo, dvignilo; ekspr. sklenili so, da odidejo. Rečeno — storjeno brez odlašanja so sklep tudi uresničili; sam.: storjenega ni mogoče popraviti
  2.      storítven  -a -o prid. () nanašajoč se na storitev: organizirati storitvene dejavnosti; storitvene obrti / storitvene delavnice
  3.      stórjati  -am nedov. (ọ́) nar. roditi, kotiti: v hlevih storjajo ovce in krave
  4.      stórjica  -e ž (ọ́) ekspr. kratka zgodba, kratka povest: pripovedoval je smešne storjice iz svojega življenja
  5.      stornírati  -am dov. in nedov. () 1. fin. razveljaviti vknjižbo česa z drugo, nasprotno vknjižbo: stornirati znesek 2. žarg. preklicati, odpovedati: stornirati naročilo, pogodbo
  6.      stórno  -a m (ọ̑) 1. fin. razveljavitev vknjižbe česa z drugo, nasprotno vknjižbo: knjižiti storno; storno zneska 2. žarg. preklic, odpoved: storno naročila
  7.      stórók  -a -o prid. (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ọ̄) v pravljicah ki ima sto rok: storoki velikan
  8.      stotéro  štev. neskl. (ẹ̑) 1. skupina stotih enot: zbral je stotero pesmi 2. ekspr. veliko, mnogo: na vrtu cvete stotero rož; pesem se je oglasila iz stotero grl
  9.      stránkarstvo  -a s () v nekaterih državah pojavljanje, obstajanje strank: razvito strankarstvo; prepoved strankarstva // nav. ekspr. (navdušena) pripadnost stranki: tudi med učitelji se je čutilo strankarstvo
  10.      strelíšče  -a s (í) kraj, prostor za streljanje: vaditi na strelišču / športno strelišče / talce so odpeljali na strelišče
  11.      stŕganje  -a s (ŕ) glagolnik od strgati, odstranjevati: strganje starega ometa, rje; strganje smole z debla / strganje parketa / strganje parmezana / slišati je bilo strganje kobilic v travi
  12.      strnljív  -a -o prid. ( í) redko združljiv: to dvoje ni strnljivo
  13.      strugárnica  -e ž () zastar. strugalnica: dela v strugarnici
  14.      stvarítelj  -a m () knjiž. ustvarjalec: umetnik ni samo stvaritelj lepote / stvaritelj te drame je neznan; stvaritelj nove države ustanovitelj
  15.      subvencioníranje  -a s () glagolnik od subvencionirati: subvencioniranje izvoza, kulture, prometa / družbeno, privatno subvencioniranje; notranje subvencioniranje v delovni organizaciji sami
  16.      sukulénten  -tna -o prid. (ẹ̑) bot. ki ima veliko tkiva, vsebujočega vodo; mesnat: sukulentni listi / sukulentne rastline
  17.      supírati  -am nedov. in dov. () v francoskem okolju večerjati (po večerni predstavi, prireditvi): supirati v znani restavraciji
  18.      súterénski  -a -o prid. (-ẹ̑) knjiž. podpritličen: suterensko stanovanje
  19.      súti  sújem nedov., súl in sùl (ú ) star. 1. sipati: suti žito v vrečo / sonce suje žarke z neba / sreča ni sula rož v njegovo življenje 2. usipati se, padati: kamenje suje na cesto; iskre so se sule na vse strani / toča se že suje 3. (hitro) množično prihajati; usipati se: iz dvorane so suli ljudje
  20.      sútje  -a s (ú) nar. grušč: kršje in sutje
  21.      suválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na suvanje: suvalni gib / suvalno in metalno orožje
  22.      suválnica  -e ž () nar. zahodno priprava na statvah za vnašanje votka med osnovne niti; čolniček: s suvalnico potegniti votkovo nit
  23.      súvanje  in suvánje -a s (ú; ) glagolnik od suvati: bolečine ob suvanju v prsi; suvanje s palico; suvanje in pehanje / suvanje krogle
  24.      súvati  -am tudi sújem in suváti súvam tudi sújem nedov., súvaj súvajte in suvájte; suvál tudi súval (ú; á ú) 1. delati hitre, kratke in sorazmerno močne gibe: suvati z ramo, roko / suvati z mečem proti napadalcu // preh. s takimi gibi udarjati, zadevati: suvati koga; otroci kričijo in se suvajo / pomenljivo se suvati s komolci 2. preh., s prislovnim določilom z (močnimi) sunki spravljati kaj s kakega mesta, na kako mesto: suvati kozarec od sebe; suvati koga sem in tja ● ekspr. suvati besede iz sebe sunkovito izgovarjati, govoriti; ekspr. vlažen veter suva v dolino v močnih sunkih piha suváje: suvaje gnati koga; suvaje se so stekli za njim suvajóč -a -e: suvajoč s komolci, se je prerival skozi gnečo; suvajoče noge súvan -a -o: bil je rinjen in suvan
  25.      suvenír  in souvenír -ja tudi -a [suv-] m () knjiž. spominek, spominček: prodajalna suvenirjev

   3.142 3.167 3.192 3.217 3.242 3.267 3.292 3.317 3.342 3.367  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA