Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
42 (3.042-3.066) 
- sanskilót -a m (ọ̑) zgod. pripadnik pariškega meščanstva, ki v francoski revoluciji zastopa radikalno smer: jakobinci in sanskiloti // slabš. prevratnik: označili so ga za sanskilota ♪
- Sável -vla m (ā) knjiž., v zvezi iz Savla postati Pavel iz človeka s slabim, negativnim značajem postati človek z dobrim, pozitivnim značajem ♪
- sčediti gl. izčediti ♪
- sčêliti -im in sčelíti sčélim dov. (é; ȋ ẹ́) gladko prisekati ali prirezati: sčeliti snope ♪
- sčeljustati gl. izčeljustati ♪
- sčemériti se -im se tudi sčmériti se -im se [prva oblika čǝm in čem] dov. (ẹ́ ẹ̑) postati čemeren: ob tej novici se je sčemeril / vreme se je sčemerilo postalo neprijetno, pusto ♪
- sčenčati gl. izčenčati ♪
- sčesati gl. izčesati ♪
- sčesnati gl. izčesnati ♪
- sčiníti -ím in sčíniti -im dov. (ȋ í; í ȋ) nar. očistiti omlačeno žito: do večera so vse sčinili / sčiniti žito ♪
- sčísta prisl. (ȋ) nar. vzhodno popolnoma, čisto: sčista se je spremenil / sčista pomesti do čistega ♪
- sčistiti ipd. gl. izčistiti ipd. ♪
- sebe gl. se ♪
- sêdlast -a -o prid. (é) podoben sedlu: sedlast greben; konj s sedlastim hrbtom ♦ anat. sedlast nos nos z vbočenim nosnim korenom ♪
- sekálnica -e ž (ȃ) 1. prostor, obrat za sekanje: delati v sekalnici 2. stroj za sekanje: električna sekalnica za meso 3. knjiž. kuhinjska deska: pospravila je z mize kruh in sekalnico ♪
- selfmademan -a [sélfméjdmên] m (ẹ̑-ẹ̑-ȇ) zlasti v ameriškem okolju kdor si sam, s svojo sposobnostjo, iznajdljivostjo pridobi pomemben položaj v družbi: ideal mu je bil ameriški selfmademan ♪
- sénčenje -a s (ẹ́) glagolnik od senčiti: senčenje rastlin / izraziti zaobljenost telesa z rahlim senčenjem / pri senčenju oči uporablja zelenkaste odtenke ♪
- sêra -e ž (ȇ) nizko siten, godrnjav, nezadovoljen človek: s to sero ne želim imeti opravka / kot psovka sera zoprna ♪
- sestájati se -am se [sǝs in ses] nedov. (ā) večkrat prihajati skupaj s kom, navadno z določenim namenom: z njim se pogosto sestaja; sestajati se na različnih krajih // imeti sestanek, sestanke: odbor se sestaja po potrebi ♪
- sevéda prisl. (ẹ̑) 1. izraža samoumevnost trditve: z njegovim mnenjem se seveda ni mogoče strinjati; s tem pa seveda ni rečeno, da je kriv; ti se ga boš seveda še spomnil; po končani gimnaziji se je vpisal na akademijo, vojaško, seveda; večkrat je šel v gostilno, če je imel denar, seveda; pomeni se s sosedom, seveda mirno, brez prepira / v vezniški rabi vse imam, kar potrebujem. Seveda mi pa še nekaj manjka // na začetku novega odstavka opozarja na prehod k drugi misli: seveda je poleg luči pomembna sestavina Župančičeve poezije tudi tema 2. v medmetni rabi izraža soglasje, pritrditev brez pridržka: seveda, vem, da je hudo; tega ne bi smel reči, seveda ne; še očeta bom vprašal. Seveda, le vprašaj ga; hočeš požirek vina? Seveda, kar natoči mi ga / ali misliš, da se nam bo posrečilo? Seveda, seveda // izraža pritrjevanje: ali sploh imaš še tisto sliko? Seveda, imam jo; ali greš z menoj? Seveda,
grem; no, seveda, saj veš, da ti zaupam ● iron. seveda, še nagrado bi rad izraža močno zanikanje, zavrnitev ♪
- sfŕkniti se -em se dov. (ŕ ȓ) ekspr. zviti se, skodrati se: list, poganjek se sfrkne zaradi suše // zgrbančiti se: obraz se mu je sfrknil in posušil / grozdne jagode so se sfrknile ♪
- sičáti -ím nedov. (á í) dajati ostre, nezveneče glasove: v peči sičijo mokra drva / brezoseb. v ušesih mu siči in buči / veter je sičal skozi razpoke sičèč -éča -e: sičeča para ♪
- sík -a m (ȋ) oster, s-ju podoben glas: zaslišati kačji sik / siki krogel ♪
- sìk in sík medm. (ȉ; ȋ) 1. posnema glas kače: sik, sik, je sikala kača 2. posnema glas uhajajoče pare: pri ventilu je uhajala para: sik, siik ♪
- síka -e in -a m (ȋ) zool. manjši jelen s svetlimi lisami na hrbtu, ki živi na Daljnem vzhodu, Pseudaxis nippon: čreda sik ♪
2.917 2.942 2.967 2.992 3.017 3.042 3.067 3.092 3.117 3.142 
