Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
42 (2.976-3.000)
- razrédba -e ž (ẹ̑) zastar. razvrstitev, razporeditev: velikost, oblika in razredba atomov / znanstvena razredba živali klasifikacija ♪
- razslojítev -tve ž (ȋ) glagolnik od razslojiti: gospodarska, socialna razslojitev družbe ♪
- razsvetljáven -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razsvetljavo ali razsvetljevanje: slabe razsvetljavne možnosti; razsvetljavna tehnika / izdelava razsvetljavnega stekla ♪
- raztopljênost -i ž (é) stanje raztopljenega: raztopljenost maščobe ♪
- razvédeti se -vém se dov. (ẹ́) 1. postati znan, javen: novica se je hitro razvedela; po vasi se je razvedelo, da krade 2. knjiž. določiti svojo lego, položaj glede na določene točke, znamenja; orientirati se: v temi se ni mogel razvedeti; razvedeli so se po drevju // določiti svoj položaj, svoje stališče glede na kaj: v hitrih spremembah se ni znal razvedeti / razvedeti se v glasbi ♪
- razvozlánje -a s (ȃ) glagolnik od razvozlati: razvozlanje vrvi / razvozlanje vozla / razvozlanje hieroglifske pisave / razvozlanje nasprotja ♪
- rdečelísten -tna -o prid. (ȋ) ki ima rdeče liste: rdečelisten grm ♦ vrtn. rdečelistna bukev okrasno drevo z rdečimi listi, Fagus sylvatica var. purpurea ♪
- rebeljón -a m (ọ̑) zastar. upor: pripravljati rebeljon / dvigniti rebeljon ♪
- réber -bri tudi -brí ž (ẹ̄) raba peša nagnjen svet, strmina: nad vasjo se dviga reber; položna, strma reber; po prisojnih rebrih je sneg že skopnel; njive na rebrih, v rebrih ● nar. na vrh ne bom šel, je preveč k rebri navkreber ♪
- rébljati -am nedov. (ẹ̑) nar. pecljati: rebljati grozdje ♪
- rebráča -e ž (á) 1. knjiž. priprava navadno iz rebraste pločevine za zavarovanje, zapiranje vratne, izložbene odprtine; rolo: dvigniti rebračo; železna rebrača // priprava na zunanji strani okna, narejena iz dolgih, med seboj povezanih deščic, ploščic; roleta: zaprl je okno in spustil rebrače; sonce sije skozi reže rebrače 2. nav. mn., zool. morske živali s prozornim, zdrizastim telesom in osmimi vzdolžnimi rebri iz sprijetih migetalk, Ctenophora: rebrače in ožigalkarji ● ekspr. pomolsti rebračo suho kravo ♪
- rêbrast in rébrast -a -o prid. (é; ẹ́) 1. ki ima podolgovate vzbokline, rebra: rebrasta površina; cesta je rebrasta / rebrasti gumijasti podplati; rebrasti žamet; rebrasta skleda ∙ ekspr. rebrast svet neraven, valovit ♦ arhit. rebrasti obok obok s kamnitimi rebri; rebrasti strop strop z redkimi nosilnimi rebri 2. ekspr. zelo suh: rebrast človek rêbrasto in rébrasto prisl.: rebrasto obokana cerkev ♪
- rebràt -áta -o prid. (ȁ ā) rebrast: rebrata površina / ekspr. shujšan, rebrat zapornik zelo suh ♪
- rêbrce -a s, mn. rêbrca in rébrca (ē) nav. ekspr. manjšalnica od rebro: zlomiti ptici rebrce / kupiti, obirati rebrca / prekajena svinjska rebrca s kislim zeljem / površina s komaj vidnimi rebrci / rebrce čokolade ◊ zool. zgornji strženasti del tulca ptičjega peresa ♪
- rêbrčast in rébrčast -a -o prid. (é; ẹ́) ki ima podolgovate vzboklinice, rebra: krilo iz rebrčastega blaga ♪
- rebreníca -e ž (í) navt. vsak od prečnih nosilnih delov ogrodja ladijskega dna ♪
- rebrenjáča -e ž (á) bot. praprot z ležečimi jalovimi listi in pokončnimi listi, na katerih so trosovniki, Blechnum spicant ♪
- rébusen -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na rebus: rebusna rešitev / rebusna umetnost ∙ ekspr. razvozlati rebusne napise skrivnostne, nenavadne napise ♪
- redko... ali rédko... prvi del zloženk (ẹ́) nanašajoč se na redek: redkobesednež, redkodlak; redkokdo ♪
- reformátor -ja m (ȃ) kdor kaj reformira: reformator pravopisa, šolstva / verski reformatorji / Primož Trubar in drugi reformatorji na Slovenskem protestanti ♪
- regulárnost -i ž (ȃ) knjiž. 1. pravilnost, navadnost: regularnost poteka bolezni 2. rednost, ustaljenost: regularnost računskega postopka ♪
- rekrutácija -e ž (á) glagolnik od rekrutirati: rekrutacija novih borcev / rekrutacija v partizansko vojsko / rekrutacija članov, pristašev / rekrutacija mlade buržoazije iz kmečkega prebivalstva ● dobiti poziv na rekrutacijo za nabor ♪
- reniténten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko uporen, kljubovalen: renitenten človek ♪
- répnat -a -o prid. (ẹ̑) podoben repi: sadje repnatega okusa / narisal je srce repnate oblike ♪
- resnicoljúbnost -i ž (ú) lastnost resnicoljubnega človeka: dvomili so o njegovi resnicoljubnosti / opisati kaj z večjo ali manjšo resnicoljubnostjo ♪
2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076